Search

V raziskavi smo opredelili povezavo med količino in kvaliteto prirejenega mleka v različnih sistemih reje molznic. Primerjali smo dve kmetiji z različnim sistemom reje in načinom molže: prosta reja-molzišče in privezana reja-molzne enote in mlekovod. Podatke o prireji mleka, vključno s slovenskimi povprečji, smo pridobili preko portala CPZ Govedo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije. V raziskavi smo se dotaknili projektiranja molzišč v preteklosti ter opredelili bistvene razlike v sami izvedbi le-teh v preteklosti in sedanjosti. We analyzed the link between the quantity and quality of milk produced in different dairy farming systems of dairy cows. We compared two farms with different farming systems and ways of milking: free-range milking spots and range-bound milking units and milk pipe. Data on milk production for both herds and Slovenia was obtained through the portal CPZ cattle at the Agricultural Institute of Slovenia. In our study we examined the design of milking spots in the past and identified significant differences in their implementation with today`s solution.

Cilj preučevanja je bila primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na velikost črede, načina reje ter lastnosti zunanjosti. Zanimali so nas tudi vzroki izločitev molznic iz črede glede na način reje ter velikost črede. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 1671 krav črno bele pasme, ki so prvič telile med 1. 1. 2004 in 31. 12. 2004. Živali se med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) glede na velikost črede v vseh primerjanih proizvodnih lastnostih (indeks dolgoživosti, starost živali, število produktivnih dni, starost ob prvi telitvi, število telitev, življenjska prireja mleka ter količina mleka na krmni dan). Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na način reje se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) samo v količini mleka na krmni dan in starosti ob prvi telitvi. Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na linearne ocene zunanjosti se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) v indeksu dolgoživosti, življenjski prireji mleka in količini mleka na krmni dan. Plodnostne motnje so najpogostejši vzrok za izločitev molznic iz črede, takoj za njimi pa so bolezni vimena (mastitis). The aim of study was to compare productive traits of Holstein cattle among themselves based on herd size, housing systems and linear type traits. We were also interested in reasons for culling cows based on herd size and production system. Data included 1671 dairy cows of Holstein breed with first calving from 1.1.2004 to 31.12.2004. Statistically significant differences were found (p ≤ 0.05) among production traits such as longevity index, age, no. of productive days, age at first calving, no. of calvings, lifetime milk production and average amount of milk per milking day, respectively, based on herd size. When comparing production traits based on housing systems, we found statistically significant differences (p ≤ 0.05) in average amount of milk per milking day and age at first calving. Statistically significant differences were also found (p ≤ 0.05) in longevity index, lifetime milk production and in average amount of milk per milking day based on linear type traits. Reproductive problems followed by udder health presented two most common reasons for culling dairy cows.

Cilj raziskave je bil spremljanje podatkov na klavni liniji za naključne skupine bikov po pasmah. Primerjali smo klavne lastnosti bikov iz progenega testa z naključno izbranimi biki na klavnih polovicah bikov različnih pasem v starostni kategoriji A. Poskus je bil opravljen v klavnici Celjskih mesnin in v Košakih. Po zakolu in tehtanju toplih polovic je bil trup razvrščen v klavni razred (mesnatost in zamaščenost). V hladilni komori smo opravili meritev dolžine trupa in prsne globine. Zaklanih je bilo največ bikov lisaste pasme (153), ostale pasme pa so zastopane 1 do 3 %. Največjo dolžino trupa in maso polovic so imeli biki pasme šarole (CHA),pri meritvi prsne globine ni bilo ugotovljenih večjih odstopanj med pasmami. Najmlajši v zakol oddani so bili pitanci lisaste pasme (LS-1 iz progenega testa). Biki mesnih pasem niso dosegali klavne pasemske zrelosti (datum zakola tik pred prekategorizacijo trupa v B razred). The aim of this research was to monitor data on slaughter carcass line in slaughterhouse for random groups of bulls breeds. We are compare slaughterous quality from progeny test with coincidental selected bulls on halfs of bulls body variety breeds. Experiment were done in slaughterhouse Celjske mesnine and Košaki. After slaughter and weighing warm carcass body is achived a ranging carcass body in slaughterous class (fleshiness and fatness) In cooling room we are execute to measure lenght carcass and breast depth. In slaughter was been most simental bulls (153), another breeds are deputizing 1 to 3 %. The biggest lenght carcass and body mass have got bulls charolais breeds, at measure breast depth is not bigger deviation of breeds. The youngest bulls in slaughterhouse are been simental bulls (LS-1 from progeny test). Bulls of meat breeds did not reached slaughterous species ripeness (slaughter day is close by over categorize carcass in class B).

Cilj naloge je bil narediti primerjavo med računalniškim in klasičnim projektiranjem hleva za prosto rejo molznic. Proučili smo gradnje in notranjo ureditev hleva. Predvideli smo nadgradnjo alternativnih energetskih virov in možnost za povečanje — razširitev hleva. Ugotovili smo, da je računalniško sprojektiran hlev lažje spreminjati ali dopolnjevati v skladu z zakonskimi in gradbenimi merili. Za projektiranje smo uporabili program Autodesk Akademy desing. Z njim smo narisali celoten tloris. Začeli smo z zunanjimi nosilnimi stenami, naredili osnovno prostorsko razporeditev posameznih kategorij živali, ter predvideli lokacijo in tip molzišča, mlekarnice in ostalih potrebnih prostorov. V delu hleva s telicami smo naredili bokse različnih velikosti in mesta za presušene krave. V hlevu se porodnišnica in teličnjak nahajajo ob straneh. Načrt smo večkrat spreminjali saj smo hoteli najti čimbolj optimalno razporeditev prostorov. Primerjave so pokazale, da je računalniško risanje boljše od klasičnega projektiranja. Je manj utrudljivo, časovno krajše in manjša je tudi poraba risalnega materiala. Ugotovili smo tudi, da je klasična metoda projektiranja težje prilagodljiva. V primeru sprememb idejnega načrta se mora zavrniti celoten koncept in narediti ga moramo ponovno. Das Ziel der Arbeit war es festzustellen ob eine computerisierte Ausführung des Stalls für 66 Milchkühe mit Freilaufhaltung möglich ist. Wir haben die Art des Bauens und die innere Ausstattung des Stalls studiert. Wir haben mögliche Verbesserungen aus natürlichen alternativen Quellen und eine Möglichkeit für die Vergrößerung des Stalls vorgesehen. Wir haben festgestellt, dass ein Computer projektierter Stall leichter in Übereinstimmung mit den gesetzlichen oder den Bau Kriterien, sowie mit den Wünschen des Investors zu verändern oder zu ergänzen ist. Bei unserer Forschung haben wir das Computer Programm für technisches Zeichnen Autodesk Akademy desing benutzt. Mit ihm haben wir den gesamten Plan gezeichnet. Wir haben mit den äußeren Tragwänden angefangen und haben die Basis Raumeinteilung der einzelnen Tierkategorien gemacht. Wir haben die Lage und den Typ des Melkortes vorgesehen. Neben dem bauten wir auch eine kleine Molkerei und andere nötige Räume. Im Abteil für die Färsen bauten wir Boxen verschiedener Größen und ein Abteil für Kühe, die keine Milch mehr geben. Die bedeutendsten Teile des Stalls sind die Entbindungsstation und das kälberdorf, die an den Seiten des Stalls positioniert sind. Den Plan haben wir mehrere Male verändert, weil wir die optimale Einteilung der Räume finden wollten. Vergleiche haben uns gezeigt, dass Computer Zeichnen besser ist als klassisches Projektieren. Es erspart Zeit und Material. Wir haben auch festgestellt dass es bei klassischer Methode schwieriger ist sich dem Investor anzupassen, weil man im Falle einer Veränderung des Planes das ganze Konzept abweisen muss und man muss wieder von Vorne anfangen.

Predstavljena je organiziranost in sledljivost skupine proizvajalcev za »Rdeče eko meso«, ki deluje znotraj Kmetijske zadruge Šaleške doline. Meso prodajajo pod lastno blagovno znamko EKODAR. Primerjali smo tri kategorije govedi in sicer, ekološke in konvencionalne telice, bike do 24 mesecev in bike nad 24 mesecev. Znotraj vsake kategorije smo preverjali oceno konformacije, oceno zamaščenosti in maso hladnih klavnih trupov. Ugotovili smo, da je pri ekoloških telicah in bikih do 24 mesecev ocena konformacije boljša kot pri konvencionalnih, kar za skupino ekoloških bikov nad 24 mesecev ne velja. Ocena zamaščenosti je pri vseh kategorijah ekoloških govedi boljša od konvencionalnih. Masa hladnih klavnih trupov je bila pri ekoloških telicah in bikih do 24 mesecev manjša kot pri konvencionalnih. Pri ekoloških bikih nad 24 mesecev velja, da je masa hladnih klavnih trupov večja od konvencionalnih. Največji odkup goveda je bil v mesecu decembru, saj je bilo odkupljenih 157 živali. Izkaz poslovnega izida na koncu obračunskega obdobja v letu 2011 znaša 12. 046 €, tudi v skupini proizvajalcev za »Rdeče eko meso« so poslovali pozitivno in sicer, na koncu leta 2011 je dobiček znašal 30. 928,12 €. The organisation and tracking of the group of manufacturers ‘’Red eco meat’’ is presented inside the farming cooperative of the Šaleška valley. They sell the meat under their own trade mark EKODAR (gift of eco). We compared three categories of cattle: the ecological and conventional heifers, bulls up to 24 months of age and bulls above the age of 24 months. Within every category we checked the grade of the conformation, the grade of fattiness and the mass of the cold slaughter torsos. We discovered that with the ecological heifers and bulls up to 24 months the grade of conformation was better than with the conventional. But this was not so in the case of the bulls over 24 months of age. The grade of fattiness was better in all categories of ecological cattle. The mass of the cold slaughter torsos was smaller with the ecological heifers and bulls up to 24 months in comparison with the conventional cattle. But with the ecological bulls over the age of 24 months the mass of cold slaughter torsos was larger than those of the conventional ones. The largest purchase of cattle took place in the month of December as 157 animals were purchased. The business outcome at the end of the accounts period of the year 2011 came to be 12.046 €. The manufacturers of the ‘’Red eco meat’’ also had positive business outcomes as their profit equalled 30.928,12 € at the end of 2011.

Ugotavljali smo uspešnost osemenjevanja govejih plemenic na območju Veterinarske postaje Slovenske Konjice v obdobju enega desetletja (2001—2009). Raziskali smo različne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost osemenitev govejih plemenic. V raziskavo je bilo vključenih pet veterinarjev, ki so v desetih letih opravili 43.687 osemenitev. Izmed teh osemenitev je bilo 7.086 prvih osemenitev telic in 36.601 prvih osemenitev krav. S semenom plemenskih bikov lisaste pasme je bilo osemenjenih 85,2 % govejih plemenic, s semenom plemenjakov mesnih pasem 7,8 %, s semenom črno-bele pasme 5,5 % in s semenom rjave pasme 1,6 % krav in telic. Povprečni NR vseh osemenjevalcev v obdobju enega desetletja znaša 65,6 % Ugotovili smo, da ima na uspešnost osemenitve precejšen vpliv izvajalec osemenitve, saj je razlika med najslabšim in najboljšim veterinarjem v uspešnosti osemenitve 8,29 %. Ugotovili smo, da uspešnost osemenitve po letih pada, saj je v obdobju 2001—2009 padla za 6,9 %. Dokazali smo, da je uspešnost osemenitev pri telicah večja kot pri kravah. During a ten-year period, we observed the performance of insemination of pure bred cattle female in area of the Slovenske Konjice Veterinary station. Different factors influencing the performance of insemination of pure bred cattle females were observed. In the survey, there were five veterinarians involved who, over the period of ten years, performed 43,687 individual inseminations. Among those, there were 7,086 first-time inseminated heifers and 36,601 of first-time inseminated cows. 85.2% pure bred cattle females were inseminated using the semen of Simmental breeding bulls, while 8.7% were inseminated using the semen of different stud meat breeds, 5.5% of the semen came from the black-white breed, and 1.5% of the cows and heifers were inseminated using the semen of the brown breed bulls. The average NR of all inseminators in the period of ten years is 65.6%. We came to the conclusion that the successful performance depends on the veterinarian, ranging up to 8.29%. Further, we found that the performance has declined in the last few years, as much as 6.9%, so it has been proven that successful performance of insemination in heifers tends to be higher than in cows.

Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti ekonomsko upravičenost investicije v nakup mlekomata za prodajo svežega mleka in razviti računalniški model, ki bo omogočal izračunavanje ekonomske upravičenosti investicije po predpostavljenih parametrih. Za izračunavanje upravičenosti investicije smo uporabili metodo NSV (neto sedanje vrednosti) in ISD (interno stopnjo donosnosti). Izdelali smo model v elektronski preglednici s pomočjo programa Microsoft Office EXCEL 2003, ki omogoča preračunavanje upravičenosti investicije po različnih scenarijih. Predvideli smo štiri različne scenarije. Ugotovili smo, da bi bila po prvem scenariju investicija upravičena že četrto leto. V drugem scenariju smo ugotovili, da bi bila investicija upravičena pri povprečni dnevni prodaji 40 litrov mleka in več. V tretjem scenariju smo ugotovili, da bi bila investicija upravičena pri prodajni ceni 0,8 € za liter mleka. V četrtem scenariju pa smo ugotovili, da je po vseh predpostavljenih parametrih investicija upravičena. The aim of our graduation thesis was to evaluate the economic viability of investments in the purchase of milking machine for selling raw milk and develop a computer model to calculate the economic viability of investments under the assumed parameters. We used the methods of NPV (net present value) and IRR (internal rate of return ). We developed a model of the electronic spreadsheet using Microsoft Office Excel 2003 that enables conversion of eligible investments in various scenarios. We assumed four different scenarios. We found out that in the first scenario the investment was justified in its fourth year. In the second scenario, we found that the investment was justified in case of average daily sales of 40 liters and more. In the third scenario, we found that the investment was justified at a selling price of € 0.8 per liter of milk. The results of the fourth scenario showed, that under all the assumed parameters the investment was justified.

Cilj proučevanja je bila uporaba ultrazvoka za ugotavljanje kondicije (BCS) krav molznic. Vključevala je 41 krav molznic, od tega jih je bilo 10 črno-bele pasme, 13 lisaste pasme in 18 križank. Primerjali smo kondicijo krav, in sicer na osnovi subjektivne ocene dveh izkušenih ocenjevalcev in ocen, ki temeljijo na ultrazvoku debeline maščobnega tkiva. Ugotovili smo, da ni statističnih razlik, razen razlik, povezanih s pasmo. Medtem ko se BCS lisaste pasme, ki znaša 3,71 ± 0,52, ne razlikuje od kondicije križank, ki znaša 3,76 ± 0,36, se pa razlikuje od kondicije črno-bele pasme, ki znaša 3,25 ± 0,39. The study was investigating the use of ultrasound to determine the body condition score (BCS) of dairy cows. It included 41 dairy cows, of which 10 were Holstein Friesians, 13 Simmentals and 18 crossbreeds. We compared the BCS of the cows based on the subjective assessments of two experienced assessors and evaluations based on the ultrasound of the fat tissue thickness. We discovered that there are no statistically significant differences except for the breed related differences. While the BCS of Simmentals, which amounts to 3.71 ± 0.52 does not differ from the condition of the crossbreeds, which amounts to 3.76 ± 0.36, it differs from the condition of the Holstein Friesian, which is 3.25 ± 0.39.

Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja. The aim of the thesis was to determine the impact of feeding methods of dairy cows on the milk quality and feed intake. The study included 30 Holstein dairy cows. We studied two different ways of feeding, namely feeding with a mixing wagon and classic feeding. Differences in the milk composition and quantity of feed intake were found. When feeding with the mixing wagon, the yield milk increased irrespectively of lactation stage and parity and the parameters ranged from 17.46 ± 6.65 kg milk / day to 19.38 ± 6.12 kg milk / day. The protein content of the milk also increased from 3.57% ± 0.33 to 3.61% ± 0.28. When feeding with the mixing wagon, the dry matter intake increased by 7.9% and the feed residues were reduced by as much as 44.4%. Feeding dairy cows with mixing wagons saves working hours and effort in comparison to the conventional feeding technique and helps to obtain even better production performances.

Cilj preučevanja je bila pogostnost pojava šepavosti pri kravah črno-bele in lisaste pasme ter križank. Zanimale so nas razlike v pogostnosti pojava šepavosti glede na pasmo, starost krav (zaporedna laktacija), stadij laktacije in način reje. Poskus smo izvedli na 10 izbranih kmetijah v obdobju od avgusta 2011 do julija 2012. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 2.969 ocen šepavosti pri črno-beli pasmi, 1.219 ocen pri lisasti pasmi in 718 ocen pri kravah križankah. Primerjava ocen šepavosti po pasmah je pokazala razliko med posameznimi pasmami in med kmetijami. Pri primerjavi ocen šepavosti glede na zaporedno laktacijo smo ugotovili povečanje pojava šepavosti pri vseh pasmah pri starejših živalih. Pojavnost šepavosti se s številom zaporednih laktacij povečuje. Rezultati primerjave kažejo tudi razlike med pasmami pri ocenah šepavosti glede na stadij laktacije, in sicer se pojavnost šepavosti v zadnjih 100 dnevih laktacije pri črno-beli pasmi in križankah poveča. Krave lisaste pasme so imele v zadnjih 100 dnevih laktacije manjšo pojavnost šepavosti kot na začetku laktacije. Pri črno-beli pasmi je statistično značilna korelacija (p ≤ 0,05) med večino lastnosti eksteriera in pojavnostjo šepavosti, medtem ko je teh statistično značilnih korelacij (p ≤ 0,05) nekoliko manj pri lisasti pasmi in križankah. The goal of the study was to determine the frequency of lameness with cows of black and white (Holstein-Frisian) breed, Simmental breed and crossbreeds. We were interested in differences in frequency of lameness considering the breed, age of cows (number of lactation), stage of lactation and different housing systems. Experiment was implemented on 10 selected farms during the period from August 2011 to July 2012. All together 2,969 cows of holstein breed, 1,219 cows of Simmental breed and 718 crossbreed cows were included in the study. Comparison of scores of lameness has shown differences between breeds and between farms. Comparison of scores of lameness considering age has shown increase of frequency of lameness at all breeds with increasing age of animals. The presence of lameness increases at later lactations. Results show differences between breeds at score of lameness considering stage of lactation, namely the presence of lameness increases at HF breed and crossbreed cows in last 100 days of lactation. Cows of Simmental breed show lower presence of lameness during last 100 days comparing to earlier stage of lactation. The black and white breed shows significant correlation (p ≤ 0.05) between score for exterior and occurrence of lameness while at other breeds incidence of significant correlations (p ≤ 0.05) is somewhat lower.

Diplomsko delo temelji na podatkih o sestavi mleka (beljakovine, sečnina,maščobe, laktoza), pridobljenih od KGZS - Zavoda Ptuj od leta 2006 do 2010. V analizo smo vključili večino vzorcev mleka kmetijskih gospodarstev na omenjenem območju, vključenih v kontrolo prireje. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv letnega časa na vsebnost maščob, beljakovin, sečnine in laktoze v mleku. Nadalje smo ugotavljali, ali obstajajo korelacije med navedenimi parametri mleka. Rezultati so pokazali, da se posamezne sestavine mleka statistično značilno razlikujejo(α=0,01) glede na zimsko in poletno obdobje. Povprečne vsebnosti beljakovin, maščob in laktoze so bile v poletnem obdobju nižje kot v zimskem obdobju, medtem ko je bila povprečna vrednost sečnine nižja v zimskem obdobju. Nadalje smo ugotovili, da obstajajo značilne linearne korelacije med vsemi sestavinami mleka. Korelacija med maščobami in beljakovinami je bila pozitivna, korelacije med vsemi ostalimi parametri mleka pa so bile negativne. The diploma thesis focuses on the composition data of milk (protein, urea, fat, lactose) obtained at the KGZS institute in Ptuj between 2006 an 2010. The analysis includes the majority of samples taken from regional milk farms, which participe in production control. The purpose of this study was to determine the effecst of the yearly seasons on fat, protein, lactose and urea contens in the milk. Furthermore, we determined whether there was a correlation between these milk parameters. The results showed that the values of the individual milk components significantly differ (α=0,01) depending on the winter and summer period. The average contens of protein, fat and lactose were lower in the summer period than during the winter period, while the average urea value was lower during the winter. Furthermore, we have found that there are singnificant linear correlations between all the milk components. The correlation between fat and protein was positive and the correlations between all the other milk parameters were negative.

Cilj preučevanja je primerjava različnih frekvenc potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka. Skupaj je bilo vključenih 62 krav molznic črno - bele pasme. Povprečna količina namolzenega mleka na dan je bila 24,22 kg. Proučevali smo 5 različnih frekvenc potiskanja krme v jasli in ugotovili, da obstajajo razlike v količini na molzenega mleka. Primerjava posameznih planov približevanja krme kravam molznicam je pokazala, da so bile najvišje vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin v namolzenem mleku izmerjene pri drugem planu potiskanja (4 potiske na dan) in v petem planu (6 potiskov na dan). Dobre rezultate glede vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin smo zaznali tudi pri prvem planu (10 potiskov na dan). Das Ziel ist die Erforschung verschiedener Frequenzen für das Schieben des Futtermittels für Melkerinnen in die Futterkrippe im Hinsicht auf die Menge und Qualität der Milch. Insgesamt wurde 62 Melkerinnen schwarz-weißer Rasse getestet. Durchschnittlich wurde 24,22 kg Milch täglich gemolken. Wir haben 5 verschiedene Frequenzen des Schiebens des Futtermittels in die Futterkrippe getestet, und festgestellt, dass in der Menge der gemolkenen Milch unterschiedlich sind. Der Vergleich einzelner Pläne des Näherrückens des Futtermittels den Melkerinnen zeigte, dass der höchste Gehalt des Fettanteils (%) und des Eiweißstoffanteils (5) in der gemolkenen Milch bei dem zweiten Plan des Schiebens (4 Schübe täglich) und bei dem fünften Plan (6 Schübe täglich) gemessen wurde. Gute Resultate in dem Gehalt des Eiweißstoff konnten wir auch bei dem ersten Plan (10 Schübe Tägliche) bemerken.

Cilj raziskave je analizirati uspešnost prodaje in trženja mlečnih izdelkov na modelni kmetiji. Raziskava je temeljila na oceni petih kriterijev tveganja: Waldov kriterij pesimizma (MaxMin), Hurwiczev kriterij, kriterij optimizma (MaxMax), Savageov kriterij minimalnega obžalovanja ter Laplaceov kriterij. Na osnovi ocene kriterijev se lahko nosilec odloči, katera poslovna usmeritev proizvodnje daje zanj najugodnejše ocene. Rezultati kažejo, da je glede na vhodne parametre analize, za nosilca odločanja najustreznejša proizvodnja poltrdih sirov, kjer po Waldovem kriteriju dobiček znaša 12.106 €, Hurwiczev kriterij prikaže 92.002,80 € dobička, ter po Laplaceu bi bil zaslužek 37.830,00 €. Največji izplen pa nam prikaže izračun po MaxiMax kriteriju v vrednosti 121.056,00 €. Le Savageov kriterij prikaže kot donosnost analizirane modelne kmetije, da se le- ta popolnoma usmeri samo v prirejo mleka. Donosnost bi znašala 2.028,00 €. Das Ziel der Forschung ist es, die Wirksamkeit des Verkaufs und Marketing der Milchprodukte auf einem Modellbauernhof zu analysieren. Die Forschung basierte auf der Bewertung der fünf Risikokriterien: Wald- Kriterium der Pessimismus (MaxiMin), Hurwicz Kriterium, das Kriterium des Optimismus (MaxMax), das Savage-Niehans-Kriterium des kleinsten Bedauerns und Laplace-Kriterium. Auf der Grundlage der Bewertungskriterien kann sich der Träger selbst entscheiden, welche Geschäftsrichtung der Produktion für ihn die günstigste ist. Die Ergebnisse zeigen, dass hinsichtlich der Eingangsparameter-Analyse, für den Entscheidungsträger am besten die Herstellung von Halbhartkäse ist, wo nach Wald-Kriterium der Gewinn 12.106 € beträgt, Hurwicz Kriterium zeigt 92.002,80 € und nach Laplace Kriterium würde es 37.830,00 € sein. Die höchste Ausbeute zeigt uns die Berechnung nach MaxMax Kriterium in der Höhe von 121.056,00 €. Savage Kriterium zeigt uns, dass das Modellbauernhof nur auf die Produktion von Milch gerichtet werden sollte. Das Einkommen würde 2.028,00 € sein.

Cilj raziskave je bil analizirati vpliv proizvodnega tipa (ali proizvodne usmeritve) očeta na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev lisaste pasme iz progenega testa. Glede na proizvodni tip očeta, ki je določen na osnovi skupnega selekcijskega indeksa, so bili biki razdeljeni v tri skupine: mlečni, kombinirani in mesni tip. V raziskavo je bilo vključenih 800 potomcev 64 bikov očetov. Zajeli smo 495 potomcev 39 bikov kombiniranega tipa, 200 potomcev 17 bikov mlečnega tipa in 105 potomcev 8 bikov mesnega tipa. Živali smo spremljali od vhlevitve živali na testno postajo (pri starosti 2,3-2,5 meseca) do zakola (pri starosti 17,8 -18,5 mesecev). V testnem obdobju so se meritve izvajale vsaka dva meseca (skupaj sedemkrat). V vsakem terminu smo beležili kazalce rastnosti (starost, maso, višino vihra, višino križa in dnevni prirast), ob zakolu pa smo določili še klavno kakovost ( maso toplih polovic, klavni izkoristek, globino prsi, dolžino trupa, neto prirast, indeks konformacije ter oceno mesnatosti in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji). Rezultati raziskave so pokazali, da proizvodni tip očeta ne vpliva na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev. The aim of the present study was to analyse the effect of production type of bull on growth rate and carcass quality of Simmental bulls (male offspring) from the progeny test. According to the production type, which is determined on the basis of total selection index, bulls were divided into three groups: dairy, meat and combined type. The study comprised 800 male offspring of 64 bulls: offspring (n=495) of 39 bulls of combined type, offspring (n=200) of 17 bulls of dairy type and offspring (n=105) of 8 bulls of meat type. Animals were monitored from housing into the station (at the age of 2.3 to 2.5 months) until slaughter (at the age of 17.8 to 18.5 months). In the test period, measurements were carried out every two months (altogether seven times). In each period, growth rate indicators (age, weight, withers height, rump height and daily weight gain) were recorded. At slaughter, carcass quality (warm carcass weight, slaughter yield, chest depth, carcass length, net daily gain, conformation index, conformation and fatness according to EUROP classification) was also analysed. Our results showed no effect of production type of bull on growth rate and carcass quality of their offspring.

Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v električni prevodnosti mleka med samimi četrtmi vimena s pomočjo naprave Mastritron LF 3000. Prav tako želimo ugotoviti in ali obstajajo razlike v električni prevodnosti mleka glede na način reje, pasmo krav, stadij laktacije in zaporedno laktacijo krav, vključenih v raziskavo. Skupno je bilo v raziskavo vključenih 249 krav, od tega je bilo 135 krav črno-bele pasme, 41 krav lisaste pasme ter 73 križancev z lisasto pasmo (LS×RH, LS×MB). Ugotovili smo, da se prevodnost skupnega vzorca, SŠSC [log10] in % laktoze med seboj statistično značilno razlikujejo glede na način reje P ≤ 0,05. Tako so krave v prosti reji imele nižje vrednosti pri električni prevodnosti skupnega vzorca (5,53 ± 0,55a) in SŠSC [log10] (2,00 ± 0,51a), imele pa so višji % laktoze (4,40 ± 0,44a). Pri primerjavi preučevanih parametrov glede na pasmo ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik P ≥ 0,05. Ugotovili smo, da se električna prevodnost mleka po posameznih četrteh in SŠSC [log10] z višanjem stadija laktacije in zaporedne laktacije povečuje. Primerjane vrednosti se med seboj statistično značilno razlikujejo P ≤ 0,05. Aim of this study was to determine whether there are any differences in electrical conductivity of milk between udder quarters with microprocessor-controlled device Mastitron LF 3000. We also tried to find out if there are any differences in electrical conductivity of milk based on different housing systems, cattle breeds, stage of lactation and successive parity. Data for the study involved 249 cows of which 135 Holstein breed, 43 Simmental breed and 71 crossbreeds with Simmental breed. When we compared electric conductivity of milk based on housing system we found statistically significant differences in % of lactose and somatic cell count [log10] P ≤ 0.05. Cows on loose housing systems had significantly lower electrical conductivity of milk in overall sample (5.53 ± 0.55a and somatic cell count [log10] (2.00 ± 0.51a), but they had higher % of milk lactose (4.40 ± 0.44a) However we found no statistically significant differences in discussed parameters based on cattle breed P ≥ 0.05. We concluded that, with successive parity and higher lactation stages electrical conductivity of milk and somatic cell count [log10] become higher. All this parameters have statistically significant differences P ≤ 0.05.

Za izboljšanje uspešnosti reje perutnine brez uporabe profilaktičnih sredstev moramo najti alternative. Med te lahko spada tanin. Cilj naloge je ugotoviti učinek vodotopne oblike kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic (Ross 308). V ta namen smo uporabili dodatek Farmatan Liquid®, ki smo ga dodali vodi za pitje. Predpostavili smo, da bo dodatek pozitivno vplival na proizvodne parametre reje in znižal koncentracijo glukoze v krvi jarkic. Na osnovi koncentracije dodatka v vodi smo živali razdelili v štiri skupine (A - 0 %, B - 0,05 %, C - 0,1 %, D - 0,2 %). 720 živali provenience Ross 308 iz redne proizvodnje smo vzrejali na globokem nastilju, ločene v oddelke po 90 živali s po dvema oddelkoma na skupino. Krmljenje in napajanje je bilo ad libitum. Uporabljene popolne krmne mešanice (Bro-S, Bro-F1 in Bro-F2) so bile iz redne proizvodnje. V sedem dnevnih intervalih (7., 14., 21., 28., 35. in 42. dan) smo spremljali proizvodne parametre: povprečno maso, porabo krme, porabo vode, pogin živali in izračunavali konverzijo krme ter razmerje poraba vode:poraba krme. Na 28. in 35. dan starosti smo določili koncentracijo glukoze v krvi živali ter na 42. dan učinkovitost reje po EEF formuli. Ob koncu pitanja smo ugotovili statistično značilno razliko (p ≤ 0,05) v doseženi masi živali, kjer se je skupina D (2,578 kg) razlikovala od skupin B (2,635 kg) in C (2,654 kg). Med ostalimi proučevanimi parametri ni bilo ugotovljenih značilnih razlik. Rezultati so pokazali ugoden učinek kostanjevega ekstrakta na proizvodne parametre. In order to improve the efficiency of poultry farming without the use of prophylactics we need to find alternatives. Tannin may be one of them. The aim of this thesis is to determine the effects of a water-soluble chestnut extract (Castanea sativa Mill.) on production parameters of female broiler chicks (Ross 308) and their blood glucose levels. For this purpose we added Farmatan Liquid® to the drinking water. We hypothesized the additive will favorably influence the productivity of rearing and reduce blood glucose levels of broiler chicks. We divided the chicks into four separate groups based on the concentration of the additive (A - 0 %, B - 0,05 %, C - 0,1 %, D - 0,2 %). 720 chicks provenience Ross 308 from commercial production were reared on deep litter separated into sections of 90 animals, with two sections per group. Feeding and watering was done ad libitum. Complete feed mixtures used (Bro-S, Bro-F1 in Bro-F2) were from commercial production. We monitored the production parameters in seven day intervals (on the 7th, 14th, 21st, 28th, 35th and 42nd day): average weight, feed and water consumption, mortality rate, and we calculated the feed conversion and the ratio of water consumption to feed consumption. We checked the blood glucose levels on the 28th and 35th day, and the efficiency of breeding on the 42nd day using the EEF formula. We found a statistically significant difference (p ≤ 0,05) in chick weight at the end of the fattening period, where group D (2,578 kg) differed from groups B (2,635 kg) and C (2,654 kg). There were no significant differences in other observed parameters. Results showed a favorable effect of the chestnut extract on production parameters.

Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet. Brown algae added to animal feed represent an important source of minerals and trace elements, they contribute to the improvement of immune traits in cattle and reduction of morbidity and mortality, whereby antimicrobial effects and positive impact on carcass traits in studies are attributed. The purpose of this study was to investigate the effect of addition of sodium alginate brown algae in the diet of the calf, following housing in daily gain and calf health. The study included 34 Simmental calves. They were divided into two groups, the control group, receiving the standard meal, and the test group which received the standard meal supplement brown algae. Testing was conducted for 8 weeks. The animals were weighed on the same day of the week. We checked live weight, health status and feed consumption of animals and calculated the average daily gain of the animals. Statistic analyses of data were done by SPSS 20 package with independent T-test. The achieved live weight did not differ significantly between test groups (control group 195.7 kg and test group 194.7 kg). The daily yield was significantly different in the period 0-1 (control group 1.113 kg/day and test group 0.767 kg/day) and in the period 3-4 (control group 1.223 kg/day and test group 1.480 kg/day). In determining the health status of the animals after the first week no differences were found. The feed intake was not found significantly different between the groups treated. Based on our results we cannot confirm the impact of adding algae in feed meal on the daily gain and health status of calves after housing.

V raziskavi smo preučevali vpliv lonžiranja na vsebnost stresnega hormona kortizola v slini islandskih konj. Poskus je potekal v marcu in aprilu 2011 na posestvu Hetja iz Spodnjega Gasteraja. V poskus smo vključili štiri konje islandske pasme (2 kobili, 2 kastrata). Lonžiranje, ki vključuje hod, kas in galop, je potekalo 30 minut. Vsakemu konju smo vzorce sline odvzeli 3-4 krat v enakem zaporedju, in sicer pred začetkom aktivnosti in takoj po končani aktivnosti. Koncentracijo kortizola v slini smo določili v dveh ponovitvah s komercialnim kitom za biokemijsko določanje vsebnosti kortizola (Cortisol Elisa RE52611). Z uporabo t-testa smo preizkusili, ali se vsebnost kortizola pred aktivnostjo in po njej statistično značilno razlikujeta. Povprečna vrednosti pred lonžiranjem je znašala 0,131 µg/dl (med 0,025 in 0,211 µg/dl), po lonžiranju pa 0,127 µg/dl (med 0,035 in 0,236 µg/dl). Rezultati so pokazali neznačilen vpliv lonžiranja, kar kaže na to, da tovrstna aktivnost pri islandskih konjih ne povzroča stresa. The aim of the present study was to determine the effect of lungeing on the concentration of saliva stress hormone cortisol in the Icelandic horses. The experiment was carried out in March and April 2011 on a family farm Hetja located in Spodnji Gasteraj. The study comprised four horses of the Icelandic breed (2 mares, 2 castrates). Lungeing which consisted of stroke, trot and canter and lasted for 30 minutes. Saliva samples of each horse were taken 3 to 4 times during the experiment in the same sequence, i.e. before the beginning of the activity and immediately after the activity. Saliva cortisol concentrations were determined in duplicates using a commercial kit for biochemical assay of cortisol (Cortisol ELISA RE52611). The effect of lungeing on saliva cortisol levels was analysed using t-test. Average cortisol concentration before lungeing amounted to 0.131 mg/dl (between 0.025 and 0.211 mg/dL) and to 0.127 mg/dL (between 0.035 and 0.236 mg/dL) after lungeing. The results showed no significant effect of lungeing, which indicated that studied activity did not cause stress in Icelandic horses.

V okviru raziskave smo spremljali koncentracijo kortizola pri 10-letni kobili toplokrvne pasme. Glavni namen raziskave je bil oceniti intenzivnost stresa med rekreativnim terenskim jahanjem. Vzorčili smo zjutraj in zvečer ob isti uri v štirih zaporednih fazah aktivnosti. V prvi fazi so bili vzorci odvzeti, ko je bil konj v svojem bivalnem boksu. Pri drugi fazi smo vzorce jemali med rekreativnim terenskim jahanjem. V tretji fazi so bili vzorci odvzeti 10 minut po končani aktivnosti. Pri četrti fazi pa so bili vzorci odvzeti eno uro po končani aktivnosti. Koncentracije kortizola v slini smo določili s komercialnim kitom (Cortisol ELISA 2009). Povprečne jutranje koncentracije kortizola v mirovanju so bile 0,1358 µg/dL, povprečne večerne 0,0986 µg/dL. Med terenskim jahanjem so bile povprečne jutranje koncentracije kortizola 0,2792 µg/dL ter večerne 0,2733 µg/dL. Najvišje koncentracije kortizola so bile izmerjene 10 minut po končani aktivnosti, kjer so bile povprečne jutranje koncentracije 0,3592 µg/dL, povprečne večerne pa 0,2343 µg/dL. Eno uro po končani aktivnosti so bile povprečne jutranje koncentracije 0,1988 µg/dL, povprečne večerne pa 0,1667 µg/dL. Rezultati so pokazali, da ima dnevno nočni ritem velik vpliv na koncentracijo kortizola v slini, vendar pa sta v našem primeru intenziteta in trajanje aktivnosti dala enak rezultat ne glede na čas vzorčenja. Na osnovi rezultatov sklepamo, da aktivnost živali ni povzročila bistvenega povečanja stresa. In the present study the cortisol level was monitored in a 10-year-old mare of warm-blooded breed. The main purpose of the study was to assess the intensity of stress during recreational trail riding. Samples were taken in the morning and evening at the same time in four successive phases of activities. In the first phase, samples were taken when the horse was in his box stall. In the second phase, the samples were taken during the recreational trail riding. In the third stage, samples were taken 10 minutes after the end of the activity. In the fourth phase, the samples were taken one hour after the end of the activity. Cortisol concentration in saliva was determined using a commercial kit (Cortisol ELISA 2009). Average morning concentration of cortisol during inactivity was 0,1358 µg/dL and average evening concentration was 0,0986 µg/dL. Average morning concentration during trail riding was 0,2792 µg/dL, whereas in the evening the average concentration was 0,2733 µg/dL. Highest concentrations of cortisol were measured 10 minutes after the activity since the average morning concentration measured was 0,3592 µg/dL and average evening concentration 0,2343 µg/dL. An hour after the activity average morning concentration was 0,1988 µg/dL and evening concentration was 0,1667 µg/dL. The results indicated that the day night rhythm has a large effect on the concentration of cortisol in the saliva. However, the intensity and duration of the activity gave the same result irrespective of the time of sampling. Based on our results we can conclude that the activity of the animal did not cause any significant increase in stress.

Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv poporodnega premora in zaporedne laktacije na lastnosti mlečnosti (količina mleka, vsebnost maščob in beljakovin) v celotni in standardni laktaciji. Analizirali smo 2454 krav lisaste pasme in njenih križank z območja Pomurja v obdobju od leta 2006 do 2010. V raziskavo smo zajeli 9 zaporednih laktacij, poporodni premor pa smo razdelili na štiri razrede (kot meje smo vzeli kvartile). Vse podatke smo pridobili preko portala CPZ govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vpliv zaporedne laktacije in razredov poporodnega premora na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance, razlike med obravnavanji pa smo preverili s Tukey-evim testom pri 95 % tveganju. Ugotovili smo, da poporodni premor in zaporedna laktacija statistično značilno vplivata (P≤0,0001) na proučevane lastnosti mlečnosti. Zaporedna laktacija nima značilnega vpliva (P=0,3967) na poporodni premor. Rezultati mlečnosti iz naše raziskave so skladni z rejskimi cilji za lisasto pasmo. The aim of this research was to find out the influence of calving interval and consecutive lactation on the characteristics of milk yield (the amount of milk, the content of fat and proteins) in the whole and standard lactation. A total of 2454 cows of Simmental breed and their interbreeds were analysed from Pomurje region from 2006 to 2010. There were 9 consecutive lactations taken into research, calving interval was divided into four classes (we took quartiles for limits). All data were collected from the portal CPZ cattle on the Agricultural Institute of Slovenia. The influence of consecutive lactation and classes of calving interval on the examined characteristics was calculated with analysis of variance, the differences between the proceedings were tested by Tukey' test. The calving interval and consecutive lactation had significant effect (P≤0.0001) on milk characteristics. On the contrary, consecutive lactation had no effect (P=0.3967) on calving interval. The results of milk yield from our research are consistent to the goals of breeders of Simmental cattle.

V letu 2012 smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali zadovoljstvo uporabnikov storitev KGZS na območnih enotah Zavoda Murska Sobota in Zavoda Maribor. Na osnovi analize podatkov smo potrdili hipotezo H1, s katero smo predpostavljali, da uporabniki v KGZS - zavodu Murska Sobota najpogosteje uporabljajo storitve s področja živinoreje, saj je tako odgovorilo kar 62,5% anketirancev. Ovrgli smo hipotezo H2, ki pravi, da po območjih obstajajo razlike v zadovoljstvu uporabnikov storitev. Rezultati so pokazali, da razlika v zadovoljstvu s storitvami KGZS glede na območno enoto ni statistično značilna. Večina anketirancev, tako iz KGZS - Zavoda M. Sobota kot iz KGZS - Zavoda Maribor, najpogosteje koristi storitve KGZS nekajkrat letno. Večina anketirancev obeh območnih enot čaka na storitve KGZS od 6 do 10 minut. Ugotovili smo, da večina anketirancev najpogosteje uporablja storitve KGZS iz področja živinoreje, zlasti govedoreje. V KGZS - Zavodu M. Sobota anketirancem največ pomeni, da so jim zaposleni pripravljeni pomagati, v KGZS - Zavodu Maribor pa jim največ pomeni »znanje zaposlenih«. V KGZS - Zavodu M. Sobota so zaposleni dobili najvišjo oceno za lastnost »strokoven«, najnižjo pa za lastnost »urejen«. V KGZS - Zavodu Maribor so zaposleni dobili najvišjo oceno za lastnost »prijazen/vljuden«, najnižjo pa za lastnost »zanesljiv«. Im Jahr 2012 haben wir mit Hilfe eines Fragebogens die Zufriedenheit der Benutzer mit den Dienstleistungen des KGZS Murska Sobota und Maribor festgestellt. Aufgrund der Datenanalyse haben wir die Hypothese H1 bestätigt. In der ersten Hypothese haben wir behauptet, dass die Benutzer am meisten die Dienste auf dem Gebiet der Viehzucht gebrauchen und haben diese auch bestätigt, da 62,5% der Befragten diese Möglichkeit gewählt haben. Die Hypothese H2, die vorausgesetzt hat, dass Unterschiede in der Zufriedenheit auf verschiedenen Gebieten vorkommen, wurde nicht bestätigt, da keine Unterschiede in der Benutzerzufriedenheit zwischen den Benutzern auf verschiedenen Gebieten vorkommen. Die meisten Befragten, sowohl aus dem Gebiet Murska Sobota als auch aus Maribor nutzen Dienste der KGZS auf dem Gebiet der Viehzucht mehrmals jährlich. Die Benutzer warten auf die Dienste der KGZS im Durchschnitt von 6 bis 10 Minuten. Wir haben festgestellt, dass die meisten Benutzer die Dienste der KGZS auf dem Gebiet der Viehzucht, insbesondere der Rindzucht nutzen. Auf dem Gebiet der KGZS Murska Sobota schätzen die Menschen die Hilfsbereitschaft der Arbeiter der KGZS. In Maribor schätzen sie »das Wissen« der Beschäftigten. In Murska Sobota haben die Beschäftigten die höchste Note auf dem Gebiet »fachlich« bekommen und die niedrigste bei »geordnet«. In Maribor haben die Beschäftigten die höchste Note auf dem Gebiet »freundlich/höflich« bekommen und die niedrigste bei »zuverlässig«.

V diplomskem delu smo primerjali dve kmetiji z različnim sistemom reje in načinom molže: prosta reja – molzišče, privezana reja – molzne enote in mlekovod. Vse podatke o prireji mleka smo pridobili preko portala CPZ Govedo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije s soglasji obeh rejcev in iz letnih poročil KIS-a – Rezultati kontrol prireje mleka in mesa. Cilj naloge je bil analizirati in primerjati nekatere proizvodne in reprodukcijske rezultate črede krav molznic v obdobju 2004 do 2009. Poskušali smo ugotoviti vpliv načina reje na posamezne parametre mlečnosti: količina mleka, vsebnost beljakovin in maščob v mleku Ker smo imeli na voljo podatke za daljše časovno obdobje, smo lahko s pomočjo izračunov trenda nakazali osnovno smer razvoja kmetij. Na osnovi analize rezultatov kontrole produktivnosti smo ugotovili, da je mlečnost, vsebnost beljakovin in maščob večja na kmetiji s sistemom proste reje, boljši so tudi reprodukcijski rezultati. The aim of the graduation thesis was to compare two farms with different farming and milking systems, i.e. loose housing system with milking parlour and tied housing system with milking units and pipeline milking system. The data on milk production was gathered from the Central Cattle Breeding Database which is located at the Agricultural Institute of Slovenia. Both farmers allow us to use the data from annual reports of Agricultural Institute of Slovenia on the results of dairy and beef recording. The aim of the study was to analyse and compare production and reproduction results of dairy herds in the period from 2004 to 2009. We tried to determine the effect of farming system on: amount of milk, protein and fat content in milk. On the basis of the data for a longer period of time, we additionally calculated trends to indicate the basic direction for the development of farms. The results of productivity control showed that the farm with loose housing system provided higher milk yield, protein and fat content as well as better reproduction results.

V raziskavi smo analizirali nekatere povprečne letne parametre mlečnosti krav lisaste pasme v standardni laktaciji na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja. To pomeni, da ima ta kmetija zaradi različnih okoljskih dejavnikov (relief) oteženo pridelavo kvalitetne osnovne krme. V raziskavi smo uporabili letna povprečja količine mleka v standardni laktaciji, vsebnosti beljakovin v mleku ter vsebnosti maščob v mleku za 16-letno obdobje od leta 1995 do 2010. Podatke kmetije smo primerjali še z enako strukturo podatkov kmetij na območju zavoda Murska Sobota in s podatki kmetij na območju Slovenije. S statistično analizo smo ugotovili, da je bila povprečna letna rast mlečnosti na obravnavani kmetiji največja (127,1 kg) v primerjavi s povprečno letno rastjo mlečnosti kmetij na območju zavoda Murska Sobota (77,5 kg) in kmetij na območju Slovenije (82,8 kg). Povprečna mlečnost kmetije je leta 2010 znašala 4483 kg, na kmetijah zavoda Murska Sobota 4960 kg in na kmetijah celotne Slovenije 5031 kg. Vsebnost maščob se v 16 letih ni bistveno spremenila. V letu 2010 je znašala vsebnost maščob na kmetiji 3,90 %. Dvig vsebnosti beljakovin v obdobju 16 let je bil najbolj opazen na kmetiji (z 2,90 % v letu 1995 na 3,29 % v letu 2010). Our graduation thesis was aimed at analyzing some average yearly parameters of milk yield of Simmental cows in standard lactation on the farm in a less favoured area (LFA). This means that quality forage production on this farm is difficult because of different natural handicaps (e.g. relief). In this study we used data on annual average quantity of milk in standard lactation, protein content as well as the content of fats in milk for the 16-year period from 1995 to 2010. We compared the data of this farm with the data in the area of Murska Sobota Agricultural Institute, as well as with the data of all other farms in Slovenia. Our statistical analysis showed that the average yearly growth of milk yield on the examined farms was the highest (127.1 kg) in comparison to the average yearly growth of milk yield on farms in the area of Murska Sobota Agricultural Institute (77.5 kg) and on all other farms in Slovenia (82.8 kg). The average milk yield of this farm in 2010 was 4483 kg, on farms in the area of Murska Sobota Agricultural Institute it was 4 960 kg and on other farms in Slovenia it reached 5 031 kg. The fat content in the milk of the examined farm was not significantly changed in 16 years. In 2010 the fat content was 3.90 %. In the examined period the highest increase on this farm was observed in protein content (from 2.90 % in 1995 to 3.29 % in 2010).

Dobro počutje in oskrba živali sta najpomembnejši pravili pri reji domačih živali. Zdravje in dobro počutje živali sta osnovna pogoja za kakovost proizvodov in zdravje ljudi. Pri ocenjevanju dobrega počutja smo si pomagali z metodo IURŽ – indeks ustreznosti reje živali, ki nam pomaga pri izbiri najboljšega načina reje živali. Primerjali smo konvencionalno in ekološko rejo živali. Poskušali smo ugotovit, katere so prednosti in slabosti posameznega načina reje. Uporabljena metoda za raziskavo je ocenjevanje po avstrijskem sistemu ANI (Animal Needs Index). Ocene so opravljene iz vseh petih vplivnih področij, pomembnih za dobro počutje živali, in sicer: možnost gibanja, socialni stik, lastnosti tal, osvetlitev, zračenje in hrup ter kakovost oskrbe. The welfare and care of animals is the most important rule to keep pets . Health and welfare, are the preconditions for product quality and human health. In assessing welfare we used the method-index IURŽ adequacy of animal production, which helps us in choosing the best method of breeding animals. We compared conventional and organic animal production. We tried to figure out what the advantages and disadvantages of each type of farming. Method used for research is to assess under Austrian system ANI (Animal Needs Index). Guest surveys are influential in all five areas relevant to animal welfare, namely: the possibility of movement, social contact, soil properties, lighting, ventilation and noise, and the quality of care.

Namen diplomskega dela je bil raziskati spremembe v številu mikroorganizmov surovega mleka glede na različne serije dostav do mlekomatov kmetije Veis in dokazati, da je to mleko zdravo in higiensko neoporečno. Spremljali smo kakovost surovega mleka pri različnih temperaturah mleka in okolice. Analizirali smo petdeset vzorcev mleka na SŠMO in deset vzorcev na SŠC. Jemanje vzorcev je potekalo od maja do avgusta 2010. Kemijsko in mikrobiološko analizo vzorcev smo opravili v laboratoriju za mlekarstvo Biotehniške fakultete v Domžalah. Vzorce smo analizirali sveže in nikoli starejše od 48 ur po odvzemu. Temperaturo mleka in okolice smo merili z vbodnim termometrom za živila. Analize vzorcev so pokazale, da je povprečna vrednost surovega mleka v vseh serijah dostav I. kakovostnega razreda. Vzorec doma je vseboval 5.700 SŠMO/ml surovega mleka in se je razlikoval od vzorcev mlekomata 1 za 85.900 in mlekomata 2 za 45.700 SŠMO/ml surovega mleka, po neposredni prodaji pa na mlekomatu 1 62.329 SŠMO/ml in mlekomatu 2 57.300 SŠMO/ml. Na mlekomatu 1 med vzorcema ob dostavi in v ostanku mleka ni bilo večjih odstopanj v vrednosti SŠMO/ml mleka. Vsebnost SŠC v mleku, je znašala v povprečju 294.100/ ml mleka. Temperature v povprečju nikoli niso presegle 4,1° C na mlekomatu 1 in na mlekomatu 2 5,2° C v prvi seriji dostav. V drugi seriji dostav pa na mlekomatu 1 niso presegle v povprečju 3,9° C, na mlekomatu 2 pa 3,6° C. Ugotovili smo, da ima lokacija statistično značilni vpliv na SŠMO/ml in na temperaturo mleka. The purpose of this thesis was to study variations in number of micro organisms in raw milk in different series of milk deliveries at milk - dispensers from farm Veis. And also to prove, that milk is healthily and hygienic. We monitored quality of raw milk at different temperatures and surroundings. We analysed fifty samples of raw milk for CNM (common number of microorganisms) and ten samples for SCC (somatic cell count). The samples were taken between May and August 2010. We finished chemical and microbiological analysis of samples in laboratory for dairy farming in Biotechnical Faculty in Domžale. Samples were analysed fresh and never older than 48 hours. Temperature of milk and surroundings were measured with thermometer used for foodstuffs. Analyses of samples indicated, that average value of raw milk in all series of deliveries is in 1st quality class. Sample which was taken at home contained 5.700 CNM/ml of raw milk, this differentiated from milk - dispenser 1 for 85.900 CNM/ml and from milk - dispenser 2 for 45.700 CNM/ml. After direct sale, milk in milk - dispenser 2 had 57.300 CNM/ml and milk - dispenser 1 had 62.329 CNM/ml. Comparing both samples (taken on the delivery and taken from the milk that remained), there wasn't large variations in value of CNM/ml in fresh milk. The content of SCC was in average 294.100/ml milk. In the first series of delivery, average temperatures never exceeded 4,1° C in milk - dispenser 1 and 5,2° C in milk-dispenser 2. In other series of deliveries, average temperature did not exceed 3,9° C in milk - dispenser 1 and 3,6° C in milk - dispenser 2. It can be concluded that statistically location has significant impact on CNM/ml and on milk temperature.

Cilj naloge je bil raziskati področje kmetijske zakonodaje in izpostaviti problem prenove spomeniško zaščitenih objektov v državi. Opisali smo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot primer smo vzeli hlev za govedo na domačiji Gologranc, ki je zaščiten in se gani smelo porušiti, ampak samo obnoviti oziroma dograditi. Pri pripravi idejnega projekta bomo upoštevali predpise za prenovo takšnih objektov. Idejni projekt je izdelan za 6 krav dojilj in 2 telici. Objekt bo imel pehala za hlevski gnojv obstoječemin v dograjenem delu hleva, prav tako bo povezan tudi krmilni hodnik. Objekt je obdržal zunanjo podobo, torejje fasada iz lesa. Das Ziel war es, die Bereiche der Agrargesetze zu finden, die eine Restaurierung der geschützten landwirtschaftlichen Gebaüden erlauben. Beschieben haben wir die Schritte, die für eine Baugenehmigung nötig waren. Als Beispiel haben wir den Stall von Familie Gologranc genommen. Der Stall darf nicht abgerissen, sondern nur erneuert oder erweitert werden. Bei der Planung des Projekts haben wir die Sanirugsvorschriften berücksichtigt. Das Projekt wurde für 6 Muttertiere und 2 Kälber geplant. Die anlage hat einen. Flurförderer im bestehendem und auch ein Steurekoridorder mit neuem Teil verbunden ist. Die Anlage wurde dem Gestabild angepasst, also in Holz gehalten.

V nalogi smo uporabili podatke o prireji mleka uvoženih plemenskih telic rdečega holštajna (RH) in njihovih potomk. Vključene so bile tri generacije, od zadnje tretjine leta 1999 do vključno 2007. S tem smo želeli ugotoviti, ali je bil uvoz upravičen, glede na njihove v prireji dosežene rezultate. Povprečna količina prirejenega mleka v kg standardne laktacije pri prvi generaciji, ki je čiste krvi RH, je bila 6966,56 +/- 1725,35. Povprečje maščob in beljakovin (%) pri prvi generaciji (4,53 +/- 0,43 3,36 +/- 0,18) je večja od povprečja slovenske črno-bele pasme (3,96 3,20) in lisaste pasme (4,13 3,29) za obdobje 2007. Povprečna količina mleka v kg je bila pri vseh treh generacijah višja za 25,80 % od povprečja pri lisasti pasmi. Črno-bela pasma pa presega vse tri generacije RH za 7,10 %. Na osnovi dobljenih raziskav ugotavljamo, da naši rezultati vseh treh generacij molznic RH v standardni laktaciji dosegajo slovenske proizvodne rezultate lisaste pasme, v primerjavi s črno-belo pasmo so razlike minimalne. In dieser Diplomarbeit haben wir Daten über die Milchleistung der importierten Red Holstein (RH) Zuchtfärsen und deren Nachkommen verwendet. Es waren drei Generationen einbezogen, von Ende 1999 bis einschließlich zu dem Jahr 2007. Wir wollten damit feststellen, ob der Import dieser Kühe hinsichtlich deren Milchleistungen sinnvoll war. Bei der ersten Generation der reinen RH war die durchschnittliche Milchleistung während der Standardlaktation 6966,56 + 1725,35 kg. Der Durchschnitt bei Milchfett- und Eiweißgehalt bei der ersten Generation ist größer (4,53 + 0,43 % 3,36 + 0,18 %) von dem Durchschnitt der slowenischen Schwarzbunt Rasse (3,98 % 3,20 %) und dem Fleckvieh (4,13 % 3,29 %) in der Periode 2007. Die Durchschnittsmilchleistung bei allen Generationen war um 25,80 % höher als bei dem Fleckvieh und 7,10 % niedriger als bei der Schwarzbundkuh. Anhand der Resultate stellen wir fest, dass sich die Produktionsresultate von allen drei Generationen des Red Holstein von denen des slowenischen Fleckvieh kaum unterscheiden, bei der Schwarzbund Rasse sind die Unterschiede minimal.

Na kmetiji, izbrani za to raziskavo, se redno izvaja mesečna kontrola mlečnosti. Z analizo smo ugotovili, da je osnovni krmni obrok sestavljen neustrezno, saj v njem primanjkuje prebavljivih surovih beljakovin. Rezultati kontrol mlečnosti so nam pokazali nepravilnosti prehrane. Porazdelitev krav v polja glede razmerja med maščobo in beljakovinami v mleku (M/B) nam je pokazala, da je bilo decembra 2008 v optimalnem polju B2M/B več krav kot leta 2007. Tudi vsebnost sečnine je bila pri obroku leta 2008 višja kot leto poprej. Pri obračunu standardne laktacije med letoma 2007 in 2008 smo ugotovili, da med obravnavanima letoma ni statistično značilnih razlik. Primerjava med pasmami je pokazala, da se LS-pasma statistično razlikuje od ČB in KR v vsebnosti maščob v mleku (P < 0,05). Največja mlečnost je bila leta 2007 pri prvesnicah. Leta 2008 je bila najvišja mlečnost v tretji laktaciji. Rezultati plodnosti po obroku v letu 2008 so boljši kot pred obrokom v letu 2008. Dolžina cele laktacije je trajala v povprečju 374 dni. In the farm a regularly milk check is carried out. The analysis of feed was found to be inadequate because of the basic meal consistency, it lacks digestible crude protein. Milk recording results have shown us irregularities in the diet. Distribution of cows in a field on the relationship between fat and protein in milk (M / B) showed us that in December 2008, more cows were in the optimum field B2M/B than in 2007. The concentration of urea was higher in 2008 than in 2007. The accounting standard lactation between 2007 and 2008 has shown that during the two years there were no statistically significant differences. The comparison between breeds showed that the LS breed is statistically different from the CB and KR in the fat content of milk (P

V raziskavi smo analizirali podatke o rastnosti in klavnih kakovostih mladih bikov, starih do 24 mesecev. Podatki so vključevali starost ob zakolu, živo in toplo maso trupa, oceno konformacije in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji, neto dnevni prirast (tople mase trupa) in dnevni prirast v obdobju pitanja. Z narejeno raziskavo med 2069 pitanci lisaste pasme, ki smo jih uvozili iz petih različnih držav (Madžarske, Romunije, Slovaške, Češke, Poljske), smo ugotovili, da je povprečna masa toplih polovic 373,5 kg, da maso tople polovice 320—420 kg dosega 73 % vseh pitancev. Več kot 85 % pitancev je razvrščenih v tretji (3) razred zamaščenosti. Po sistemu EUROP je 53 % pitancev v razredu R ter 38,7 % v razredu U. Povprečna intenzivnost pitanja je znašala 640 g/dan prirasta klavne mase. Najboljši neto prirast je bil 663 g/dan v letu 2004, pri starosti 567 dni in masi toplih polovic 373 kg. Sledilo je leto 2006, 648 g/dan prirasta tople mase pri starosti 580 dni, dosežena masa tople polovice je bila 372 kg. Leta 2005 je bilo 620 g/dan prirasta tople mase in kateri so pri starosti 609 dni dosegli maso toplih polovic 376 kg. Najboljši neto dnevni prirast 681 g/dan prirasta tople mase so dosegli biki iz Češke leta 2004. Najslabši prirast 571 g/dan prirasta tople mase je bil leta 2005, dosežen z biki iz Romunije. The aim of the study was to analyze the data on growth rate and carcass quality of young bulls under 24 months. The data comprised age at slaughter, live and warm carcass weight, conformation and fatness class according to EUROP classification system, net daily gain (of warm carcass weight) and daily gain in the fattening period. The study was carried out on 2069 Simmental bulls imported from five European countries (Hungary, Romania, Slovakia, Czech Republic, Poland). Average warm carcass weight was 373.5 kg and over 73 % of bulls reached 320-420 kg. Regarding fatness, more than 85% of bulls were classified in the third fatness class. According to EUROP classification 53% of bulls were classified in the class R and 38.7% in the class U. Average net daily gain (growth intensity) was 640 g/day. The best net daily gain was 663 g/day in 2004 at the average age of 567 days and average warm carcass weight of 373 kg. In 2006 net daily gain was 648 g/day at the age of 580 days and warm carcass weight of 372 kg. In 2005 net daily gain was 620 g/day at the age of 609 days and warm carcass weight of 376 kg. The best net daily gain (681 g/day) achieved bulls from Czech Republic in 2004 and the worst net daily gain (571 g/day) bulls from Romania in 2005.

Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P

Selekcija bikov kombiniranih pasem temelji razen selekcije po mlečnosti, telesnih lastnostih in po lastnostih vimena tudi na lastnostih prireje žive mase in mesa. Ugotavljamo jih na osnovi podatkov o prednikih, z direktnim testom (performans test) in po prireji zaroda (progeni test). Progeni test na lastnosti rasti je najbolj zanesljiva oblika ocenjevanja plemenskih vrednosti in zelo draga, če teče v testni postaji. »Feld« test ne povzroča tako velikih stroškov. Za zanesljivo oceno plemnenske vrednosti v »feld« testu je potrebno več informacij kot v testni postaji. V Sloveniji še ni v celoti urejena centralna baza informacij, kamor bi se prenašali podatki z raznih občasnih in stalnih ocenjevanj rasti telesnih lastnosti in podatkov ob zakolu goved. The selection of combined breeds of bulls is apart from the selection according to milk yield, muscle and udder characteristics based also on live weight gain characteristics and beef traits. These are established on the basis of data on progenitors and by a performance test and a progeny test. The application of a progeny test is the most accurate method to determine breeding values, but it is very expensive if carried out at a testing station. »Feld« test, on the other hand, does not such high costs. For a reliable evaluation of breeding values by applying a “feld” test, more information is require than at testing stations. In Slovenia, there is still no central database that would collect information on breeding values from various temporary and permanent evaluations of breeding values and data from slaughter houses.

Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta. Preventive measures of two progeny tested calves groups were studied. In 36th group where 170 calves were stabled, preventive vaccine Cattlemaster 4 was used at calve age of 180 days. In 38th group 157 calves were stabled, which were vaccinated against bovine respiratory disease with 2 ml of Cattlemaster 4 and the dose of 2.5 mg per kg of body weight of Draxxina vaccine in co-use of preventive drugs Nutrisel and Dectomax. Vaccination in 38th group was performed at the second day of stabling when claves age was 70 days. In 36th group 482 treatments were required whereas in 38th group only 76 treatments were required. This influenced on calves growth and slaughter quality. Statistically significant differences (P < 0,05) at fleshiness and body weight during individual weighing were showed. Negative correlation appeared between treatment numbers, daily and net gain and carcass halves mass. Treatment number also influenced the decreasing trend of daily gain.