Search

Copyright of Two Homelands / Dve Domovini is the property of Scientific Research Centre of Slovenian Academy of Sciences & Arts and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

V članku je na kratko predstavljena zgodovina slovenskega priseljevanja v ZDA. Sledi analiza šestih slovarjev in priročnikov, objavljenih med letoma 1895 in 1919, ki so bili slovenskim izseljencem v ZDA v pomoč pri učenju in razumevanju angleščine ter pri prilagajanju novemu kulturnemu okolju. Avtorice v raziskavi ugotavljajo, katere vrste informacij so bile izseljencem na voljo v preučevanih slovarjih in priročnikih (npr. razlaga izgovora angleških besed, razlaga angleške slovnice, koristni pogosti komunikacijski obrazci, navodila za naturalizacijo, pojasnila o poimenovanju in vrednosti ameriških kovancev in bankovcev, različni oglasi).

Pričujoči priročnik oz. glosar šolskega jezika je nastajal na Hrvaškem, v obdobju od 2015 do 2020, kot skupni podvig hrvaških glotodidaktičark štirih tujih/drugih jezikov, ki se poučujejo v hrvaških javnih šolah. Predmet preučevanja je bilo področje šolskega jezika pri pouku nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine. V priročniku je zajet tako govorjeni jezik, kot so ga uporabljali učitelji in učenci v široki mreži sodelujočih šol, kot tudi izsledki preučevanja šolske dokumentacije, intervjujev s številnimi pristojnimi strokovnjaki s področja šolstva in učiteljev, ter iz primerjalnih študij.

Članek je posvečen malo znanemu detajlu izdelave Etimološkega slovarja beloruskega jezika, namreč neobjavljenemu konceptu tega slovarja, kakršnega je v začetku sedemdesetih let 20. stoletja napisal eden od avtorjev prvih zvezkov. Analizirajo se kompozicija, predložena metodologija in drugi detajli glede na dejansko izvedbo.

Prispevek obravnava dnevniške poizvedbe uporabnikov po spletnih različicah dveh slovenskih slovarjev – Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001) – na naslovu bos.zrc-sazu.si. (BOS), ki je bil skoraj celo desetletje (2000–2010) vstopna točka za iskanje po različnih besedilnih zbirkah in slovarjih, pripravljenih ali prilagojenih za spletno okolje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani. Usmerili smo se prav na področje neuspelih poizvedb. Pokazalo se je, da za slovarje nove generacije, tj. za slovarje, ki so zasnovani primarno za splet, uporabnik potrebuje iskalnike z namigi, iskalnike s popravki neuspelih poizvedb in zbirne iskalnike po različnih slovarjih, v slovarju pa čim bolj celovito in neokrajšano informacijo.

Namen prispevka je zastaviti izhodiščna merila za čim bolj jasno prepoznavanje medmetov in za posledično čim bolj jasno razločevanje zlasti med medmeti in členki v nastajajočem novem razlagalnem slovarju knjižne slovenščine. Obravnava najprej komentira tipologijo medmetov in predstavlja teoretična merila za ločevanje medmetov zlasti od členkov, praktična slovarska predstavitev medmetov pa je pospremljena z novo tipologijo slovarskih razlag za medmete in s problemskimi komentarji.

Enojezični razlagalni slovar Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele je normativno leksikografsko delo moderne slovenske vezljivosti. Avtorica z izbranim gradivnim pomenskoskladenjskim izhodiščem in natančno izdelano tipologijo glagolske vezljivosti zajame tipično vezljivost slovenskih glagolov. Različne ravni vsebinskopredstavitvene zasnove slovarskega sestavka izpolnjujejo zahteve različnih uporabniških skupin, tako jezikovno specializiranih bralcev kot širšega kroga uporabnikov.

Slovarji so uporabnikom pogosto ponujeni (tudi) prek slovarskih portalov, ki združujejo različne slovarje in pogosto tudi ostale referenčne vire. Portali so odgovor na potrebe sodobnega slovarskega uporabnika, ki je vajen hkratnega dostopa do različnih vrst informacij na enem mestu. Slovarski portali so že nekaj časa prisotni tudi v slovenskem prostoru, vendar pa se je šele nedavno vzpostavljeni portal Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prvi osredotočil samo na (sicer lastne) enojezične slovarske vire in tako povzročil pomemben premik v rabi enojezičnih slovarjev pri nas. V prispevku najprej pregledamo nekatere tuje in slovenske slovarske portale, nato pa se osredotočimo na pregled ter evalvacijo portala Fran. Preverili smo način predstavljanja slovarskih informacij z vidika preglednosti in jasnosti, preizkusili različne možnosti iskanj ter ocenili funkcionalnosti portala in pomoč uporabnikom. Evalvacijo smo opravili tudi z vidika dognanj študij slovarskih uporabnikov. V zaključku prispevka povzamemo glavne ugotovitve in podamo razmisleke o pomenu portala za prihodnost slovenske leksikografije.

Doklerjev Grško-slovenski slovar, ki ga je že pred časom digitaliziral Gorazd Korošec, je letos izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v povezavi s projektom prenovljene izdaje, ki jo za zamejske Slovence pripravljata Barbara Zlobec del Vecchio in Matej Hriberšek; založila sta ga podjetje Amebis in Založba ZRC. Na voljo je v dveh oblikah. Samostojna inačica se programsko opira na okolje ASPplus podjetja Amebis, ki v okviru osnovne maske zagotavlja mehanizme za iskanje po izhodiščnih geslih, medtem ko spletna inačica deluje v okviru slovarskega portala Termania.

V zadnjih petnajstih letih smo priča razcvetu t. i. kolaborativnih slovarjev, ki jih na spletu piše širše bralstvo. V naši študiji preučujemo delovanje, obliko in posebnosti kolaborativnih slovarjev, ki sodijo na področje participativne leksikografije. Pod drobnogled smo vzeli Razvezani jezik - Prosti slovar žive slovenščine . Podrobneje se posvečamo analizi vsebine kolaborativnih slovarjev.

V sestavku je prikazano, kako je metafora v leksikologiji obravnavana kot pomenotvorna možnost znotraj poimenovalnega sistema. Cilj prikaza je (1) predstaviti osnovne značilnosti in razčlenjenost raziskovalnega področja metafore v slovarju kot poimenovalnemu sistemu, (2) ugotoviti stopnjo določenosti pojma metafora v slovarju, kot se kaže v ugotovitvah posameznih jezikoslovcev, in oceniti uporabnost teh ugotovitev v gradivni analizi; (3) opozoriti na specifično razmerje, obstoječe med splošnim pojmovanjem metafore in odločitvami metafore pri različnih jezikoslovnih smereh.

Sestavek iz splošnega opisa socialnozvrstnega položaja slovenskega jezika v 16. stoletju in omemb terminologije v slovenskem jezikoslovju iz tega časa preide v razčlenjevanje Registra v Dalmatinovem prevodu Biblije. Lekseme v njem uvrsti v več strokovnih področij. Nazorni zgledi kažejo, da je z njimi dana najbolj široka zasnova za razvoj strokovnih jezikov v slovenščini. V tem je eden od pomembnih prispevkov Registra k njenemu razvoju.

V Alasijevi glosi sacne se ohranja v množinski obliki moškega spola zabeležen zahodnoslovenski krščanski termin *žaken (m.), ge. *-kna 'diakon', ki tako kot hrv. žäkan (m.), gen. -kna, tudi žàkan, ge. -kna, predstavlja zgodnji južnoslovanski romanizem z izhodiščem v lat. diaconus.

Prispevek prinaša komentar in kritični prevod slovničnega uvoda v italijansko-slovenskem slovarju Alasia da Sommaripe (1607). Pri tem razlaga težja in manj razumljiva mesta ter postavlja Alasijevo slovnico v tedanji spološni evropski okvir.

Slovaropisje latinskega jezika je bilo na Slovenskem živo že v srednjem veku, a prve skromne zametke latinsko-slo-venskih slovarjev najdemo šele v delih slovenskih protestantov. Do 19. stoletja ni uspel noben poskus, da bi Slovenci dobili latinsko-slovenski slovar v tiskani obliki; prvi manjši slovarji, ki so dejansko tudi izšli, so nastali šele v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1894 pa je začel pod vodstvom Frana Wiesthalerja nastajati eden največjih slovarskih projektov na Slovenskem: veliki latinsko-slovenski slovar.

V prispevku bodo osvetljena uredniška merila do prevzemanja besed v Pleteršnikovem slovarju, kakor se izkazujejo v jezikovnih oznakah in v številskem razmerju med posameznimi skupinami jezikov. Posebej bosta ugotovljeni navedba, številsko razmerje in razčlenjena raba izposojenk iz nemškega jezika na omjenem gradivu (črke b, j, ž), ki jih je Pleteršnik navajal v slovarju kljub tedanjemu splošnemu odklonilnemu odnosu do prevzetih besed germanskega izvora. Raba iztočnic z nemško jezikovno oznako bo primerjana tudi s Trubarjevimi germanizmi iz Katekizma 1550, navedenimi v raypravi J. Toporišiča o besednih germanizmih v Trubarjevem Cathechismusu.

Prispevek predstavlja kvantitativne lastnosti v slovarju zajetega besedja, ki ga omogoča računalniški program SlovarRed 2.0, 2003 Tomaža Seliškarja in Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Tvorbene lastnosti slovenskega besedja izhajajo iz komaj petindvajsetine sicer izčrpno obdelanih besednih družin, zato jih le z določenimi pridržki posplošimo. Prav zaradi tega pa se kaže smiselnost izdelave besednodružinskega slovarja v celoti, saj bi bilo mogoče na zastavljenih temeljih s timskim delom posamezne segmente obdelave izboljšati in končno dobiti dokaj realno in empirično preverljivo sliko o sestavu slovenskega leksikona, ki bi na dobro izhodišče za kontrastivne jezikoslovne študije in različne leksikografske projekte.

The paper presents three language resources enabling better full-text access to digitised printed historical Slovenian texts: a hand-annotated corpus, a hand-annotated lexicon of historical words and a collection of transcribed texts. The aim of the resources is twofold: on one hand they support empirical linguistic research (corpus, collection) and represent a reference tool for the research of historical Slovenian (lexicon) while on the other hand they may serve as training data for the development of Human Language Technologies enabling better full-text search in digital libraries containing Slovenian written cultural heritage, modernisation of historical texts, and the development of better technological solutions for text recognition and scanning. The hand annotated corpus of historical Slovenian contains the text from 1,000 pages sampled from the years 1750 to 1900, two texts date to the end of the 16th or 17th century. The corpus contains a little more than 250,000 word tokens; each of them being annotated with hand validated linguistic features: modernised form, lemma or base form, and morpho-syntactic description. Thus the word token »ajfram« is annotated with the normalised form »ajfrom«, by the lemma »ajfer« and morphosyntactic description »Som« or »Samostalnik« (noun), »občni« (common), »moški« (masculine) and a modernised form »gorečnost« (fervour). At first the corpus was annotated automatically and then manually verified and corrected. The lexicon was created automatically from the hand-annotated corpus. It contains only attested word-forms and examples of use. The word-forms are ordered under their modern equivalents. All the modern forms of a particular word constitute a dictionary entry, defined by its lemma with conjoint information i.e. the morpho-syntactic description and the closest contemporary synonyms. Thus the entry »ajfrer/Som/gorečnost« is annotated by two modernised words »ajfra« and »ajfrom« and their archaic forms »ajfram« and »ajfram« and by attestattion: »...shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama...« (Tapravi inu tazieli Colemone-Shegen, 1800, p. 183). At present, the lexicon contains over 25,000 entries (including modern words in archaic texts), 50,000 word-forms and 70,000 archaic forms. The third resource is represented by an extensive collection of digitised texts similar to the corpus. The difference is that the words are annotated automatically by a tool developed to process historical Slovenian text named ToTrTaLe. The tool implements a pipeline, where it first tokenises the text and then attempts to transcribe the archaic words to their modern day equivalents. Then, the text is tagged and lemmatised using the models for modern Slovenian language. It contains about 5 million words of hand-corrected transcriptions from the following digitised texts: * Slovenian books and editions of the newspaper »Kmetijske in rokodelske novice«, digitised by the National University Library (NUK) in the frame of the EU project IMPACT (5000 pages), * Digital library AHLib, comprising Slovenian books translated from German (I00 books) * A selection of Slovenian books All three resources (corpus, lexicon, collection) are encoded according to the Text Encoding Initiative Guidelines TEI PS, which enable the definition of XML schemas for encoding texts for scholarly purposes. The home page of the project at http://nl.ijs.si/imp/ enables access to the resources. The collection and the lexicon are available for on-line browsing, the corpus and the automatically annotated collection for linguistics searches via a concordancer, while all the resources can be also downloaded in their source XML form under the Creative Commons Attribution License. In future we expect to extend the resources, however, even their present scope is sufficient for corpus based diachronic studies of historical Slovenian language and for developing useful language technology tools for processing cultural heritage texts. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Glossary of archival terminology is multilingual (Slovene-English-German,), based on Slovene language from which it proceeds in one direction to English and German. It covers a culture-dependent field, which means the concepts change from one language area and administrative context to another. Because of the multidisciplinary character of archival science, only pure archival terms were selected, which led to a minimising lemma selection. The intended users can have different levels of encyclopaedic knowledge and a high level of foreign-language competence, which is a prerequisite for successful production or translation into a foreign language. The main communicative functions are foreign-language production and translation and native language into foreign language. In accordance with the functions and intended users of this glossary, as much linguistic and encyclopaedic information as possible was included: grammar, linguistic labelling, encyclopaedic notes, cross-references, etc. This thesis represents an effort to compile a user-friendly dictionary in accordance with the most recent principles and guidelines of specialised lexicography, based on serious terminological work. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

HEBREJŠČINA ni samo jezik, za katerega so privrženci trijezičniške herezije trdili, da je to ob grščini in latinščini eden izmed (edinih) treh jezikov, v katerih se sme častiti Boga, marveč je to dejansko jezik, ki je - bolj posredno kot neposredno sicer - zahodni kulturi vtisnil izjemen pečat.

»Končno!« Tak uvod utegne koga presenetiti, vendar je povsem upravičen. V naši že tako (pre)skromni beri učbenikov in slovarjev za grščino smo končno spet dobili solidno pomagalo za vse, kijih veseli ukvarjanje z grščino, konkretneje z grščino Svetega pisma Nove zaveze.

Dejstvo, da Slovenci nismo imeli latinsko ­ slovenskega slovarja kot osnovnega pomagala za pouk latinskega jezika, je avstrijski oblasti dolgo rabilo kot izgovor, da v višjih gimnazijskih razredih ni dovoljevala pouka latinščine v slovenskem jeziku. Nekaj poskusov, da bi slovar dobili, je propadlo; leta 1895 pa je ekipa profesorjev pod vodstvom Frana Wiesthalerja zasnovala največji projekt klasično-filološke stroke: veliki latinsko-slovenski slovar.

Z analitično-sintetično metodo primerjanja slovarskih rešitev v frazeoloških slovarjih je mogoče izločiti prvine slovarske zasnove, ki jih predvideva celovit slovarski opis frazemske enote. Specifičnost zasnove frazeološkega slovarja, kot je prikazana v članku, upošteva povezanost frazeološkega in frazeografskega sistema. Pregled prvin slovarskih zasnov znotraj posameznih segmentov slovarskega opisa nakazuje možne rešitve tudi za frazeološki slovar slovenskega jezika.