Search

Autonomous modular system mounted on a conventional (CON) sprayer operating on the principle of pulse-width modulation (PWM) control of electromagnetic valves represents state-of-the-art technology for implementation controlled application of spray mixture without changing the operating parameters of the sprayer (e.g. spray pressure, nozzle size). In accordance with the principles of precision viticulture, the pulse width modulation control is the primary technology, which allows the application of the required amount of spray mixture exclusively to the target areas of the vine without changing the droplet size spectrum and allows for even deposit quality and reducing the drift outside the target areas. In the vineyard, we tested an autonomous axial sprayer prototype throughout the entire spraying season in 2021 on which we have installed an autonomous modular system with enabled pulse-width control. We tested two modes of operation of the sprayer prototype, namely autonomous (continuous duty cycle control (DC: 0 to 100%)) and conventional (nozzle fully open at all time), at a steady spray speed of 6 kmh-1. We compared the amount of PPP expressed as a percentage between autonomous and conventional mode of operation of the sprayer through individual nozzles on the sprayer. The maximum saving of the spray mixture of 69.8%, through an individual nozzle was measured at phenological stage of the vine BBCH 55. A comparative analysis between the CON and PWM mode of the spray mixture application showed that we saved 626.24 l per year in the automated mode of operation., Autonomni modularni sustav postavljen na konvencionalnu (CON) prskalicu, koji operira na principu kontrole elektromagnetskih ventila modulacijom širine impulsa (PWM), predstavlja najsuvremeniju tehnologiju za provedbu kontrolirane primjene mješavine za prskanje bez promjene operativnih parametara prskalice (npr. pritisak prskanja, veličina mlaznice). U skladu s principima precizne vitikulture, kontrola modulacijom širine impulsa je primarna tehnologija, koja omogućava primjenu potrebne količine mješavine za prskanje isključivo na ciljana područja vinove loze, bez mijenjanja spektra veličine kapi, te omogućava ujednačenu kvalitetu nanosa i smanjenje zanošenja van ciljanih područja. U vinogradu je kroz cijelu sezonu prskanja u 2021. testiran prototip autonomne aksijalne prskalice, na koji je bio instaliran autonomni modularni sustav s omogućenom kontrolom širine impulsa. Testirana su dva načina rada prototipa prskalice, autonomni (kontinuirana kontrola radnog ciklusa (DC: 0 to 100%)) i konvencionalni (mlaznica potpuno otvorena sve vrijeme), pri standardnoj brzini prskanja od 6 kmh-1. Usporedili smo količinu sredstva za zaštitu bilja izraženu kao postotak između autonomnog i konvencionalnog načina rada prskalice kroz individualne mlaznice prskalice. Maksimalna ušteda mješavine za prskanje od 69,8%, kroz individualnu mlaznicu izmjerena je u fenološkoj fazi vinove loze BBCH 55. Komparativna analiza između CON i PWM načina primjene mješavine za prskanje pokazala je da je s automatiziranim načinom rada u godinu dana ušteđeno 626,24 L.

This paper describes a computer vision system based on image processing and machine learning techniques which was implemented for automatic assessment of the tomato seed germination rate. The entire system was built using open source applications Image J, Weka and their public Java classes and linked by our specially developed code. After object detection, we applied artificial neural networks (ANN), which was able to correctly classify 95.44% of germinated seeds of tomato (Solanum lycopersicum L.). Članek opisuje sistem računalniškega vida, ki temelji na tehnikah obdelave slik in strojnega učenja, ki je bil izdelan za avtomatsko oceno stopnje kaljenja semen paradižnika. Celoten sistem je bil zgrajen s pomočjo odprtokodnih aplikacij ImageJ, Weka in njihovih javno dostopnih javanskih kod, ki smo jih povezali v lastno originalno razvito kodo. Po odkrivanju predmetov na RGB slikah, smo uporabili umetne nevronske mreže (ANN), ki so bile sposobne pravilno razvrstiti 95,44% nakaljenih semen paradižnika (Solanum lycopersicum L.).

Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve. The monograph was prepared to educate agricultural advisors and farmers on the modern ways of soil tillage at water protection zones (WPZ), comprising of wellhead protection area, intake protection zone, significant groundwater recharge area and highly vulnerable area. It was prepared for the project SI-MUR-AT, an EU Cooperation Program INTERREG Slovenia-Austria 2014 – 2020. WPZ represents source water (including water from lakes, rivers and underground aquifers) protection from overuse and contamination. Since WPZ is usually the part of agricultural landscape, the water quality might be affected by the improper agricultural practices. In the first part the most important regulation on the way of conventional farming, especially soil tillage, fertilization is described as suggested by local and state legislative. The major part is contributed to the conservation agriculture (CA), whereby the conservation tillage (CT) represents the only acceptable way of preparing the soil for sowing. Beside CT systems no or minimum mechanical soil disturbance, organic mulch soil cover, and crop species diversification is presented in this monograph.

This research demonstrates the basic elements of a prototype automated orchard sprayer which delivers pesticide spray selectively with respect to the characteristics of the targets. The density of an apple tree canopy was detected by PROWAVE 400EP250 ultrasound sensors controlled by a Cypress PSOC CY8C29466 microcontroller. The ultrasound signal was processed with an embedded computer built around a LPC1343 microcontroller and fed in real time to electro-magnetic valves which open/close spraying nozzles in relation to the canopy structure. The analysis focuses on the detection of appropriate thresholds on 15 cm ultrasound bands, which correspond to maximal response to tree density, and this was selected for accurate spraying guidance. Evaluationof the system was performed in an apple orchard by detecting deposits of tartrazine dye (TD) on apple leaves. The employment of programmable microcontrollers and electro-magnetic valves decreased the amountof spray delivered by up to 48.15%. In contrast, the reduction of TD wasonly up to 37.7% at some positions within the tree crown and 65.1% in the gaps between trees. For all these reasons, this concept of precise orchard spraying can contribute to a reduction of costs and environmental pollution, while obtaining similar or even better leaf deposits.

Diplomsko delo zajema konstruiranje in vzdrževanje delovnih priprav v kovinarskopredelovalni industriji. Priprave so za proizvodnjo zelo pomembne, predvsem pri serijskih proizvodih. Zagotavljajo nam ponovljivost in natančnost pri sestavi in manipulacijah z izdelki. Za različne operacije v delovnih procesih se uporabljajo temu primerno namensko snovane delovne priprave. S pomočjo delovnih priprav se znatno skrajša proizvodni čas in poviša kvaliteta izdelave, kar v končni fazi pomeni konkurenčnost na trgu in krajše dobavne roke. Za sistematično delo načrtovanja in koncipiranja priprav so upoštevane smernice po VDI 2221. Preučene so tudi različne vrste vzdrževanja. Po končanem projektu je bila izdelana analiza pripravnih in izdelovalnih časov pred in po uporabi novih delovnih priprav, kar je pokazalo za smiselno uporabo priprav in upravičenost investicije. Splošno so predstavljene priprave, ki se uporabljajo v kovinarskopredelovalni industriji, in čemu služijo. Design and maintenance of working jigs in metalwork manufacturing industry are the main topics of the diploma work. Jigs are very important for the production process, especially with mass production. They provide repeatability and accuracy during assembly and manipulation with products. For various operations in work processes different jigs are used, which are designed especially for those specific operations. With the help of working jigs time of production process is extremely shortened and the quality of production is increased. This ultimately brings competitiveness in the market and shortens delivery times. Guidelines given by VDI 2221 are followed in the work to achieve systematic work of planning and conceptual design of jigs. Various types of maintenance are also studied. At the end of the work some analyses of preparation and production time before and after the usage of new working jigs are presented. The results showed that it is reasonable to use jigs and to invest into them. General survey of jigs used in the metalwork manufacturing industry and their application is presented in the work.

Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo. It is very important for football that the surface is resistant to the burdens during matches and different competitions. In order to achieve this, it is very important that the following agro-technical measures are carried out on the fields: mowing, ventilation, spraying, watering and fertilization. If grasses are provided with optimal conditions for growth, the players are provided with optimal conditions for the game. That is why, in 2018 in Maribor, at the »Ljudski vrt« stadium, they decided to replace the grass surface in order to provide the players with optimal conditions for the game. The goal of the master's thesis was to determine, by measuring the number of individual agrotechnical measurements and measuring the fuel, time and speed parameters of parameters, or by replacing the grass surface, if the need for technological measures in the stadiums equipped with the most modern grassland could be reduced.

Za potrebe intenzivne pridelave hrane se vedno več rastlin goji v zavarovanih prostorih, kjer so rastline zaščitene pred neželenimi vremenskimi vplivi. Zavarovani prostori so lahko povsem enostavni objekti pokriti z različnimi folijami ali pa najsodobnejši steklenjaki z avtomatskim uravnavanjem klime. V letu 2017 smo na domači njivi na Pobrežju postavili štiri nizke tunele in jih prekrili z različnimi prekrivkami, in sicer z PE folijo debeline 60 µm in 150 µm, z PE folijo debeline 60 µm, ki je bila naluknjana in z 19 g PP folijo oziroma kopreno. V obdobju od 20. 4. 2017 do 18. 5. 2017 smo z dataloggerjem CR1000 podjetja Campbell Scientific konstantno merili zunanjo temperaturo in temperaturo v tunelih. Kot najprimernejša prekrivka se je izkazala koprena, saj je rastlinam nudila višje temperature ponoči, podnevi pa se v tunelih ni segrelo preveč. Kot neprimerni za prekrivanje nizkih tunelov sta se izkazali PE foliji debelin 150 in 60 µm, saj se je že ob zunanjih temperaturah nad 10 °C v njih ogrelo preko 40°C. Za poskusno rastlino smo v tunele posadili sadike nizkega fižola, vendar jih je že v prvi noči merjenja skoraj v celoti uničila zunanja temperatura -4,2°C. For the needs of more intensive food production, more and more plants are grown in protected areas, where the plants are also protected from adverse weather effects. Protected areas can be simple objects covered with different foils or state-of-the-art glass bottles with automatic climate control. In 2017, four low tunnels were erected on a home field in Pobrežje and covered with different overlays, namely PE film with a thickness of 150 μm and 60 μm, PE film with a thickness of 60 μm, which was punched, and with 19 g PP film or agryl. In the period from April 20, 2017 to May 18, 2017, Campbell Scientific's CR1000 datalogger constantly measured the outside temperature and the temperature in the tunnels. The agryl was the most appropriate cover, providing plants with higher temperatures at night and did not warm the tunnels too much during the day. PE films of 150 and 60 µm thicknesses, proved to be unsuitable for covering low tunnels, since they already heated above 40 °C at outdoor temperatures of above 10 °C. Low bean seedlings were planted in the tunnels as the test plant, but were almost completely destroyed by -4.2 ° C on the first night of measurement.

Akvaponika je metoda, s katero gojimo rastline in ribe v načrtno izdelanem krožnem ekosistemu, ki izkorišča naravno prisotne bakterije za razkroj ribjih iztrebkov v hrano za rastline (gnojilo). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) je rastlina, katere posušene in zdrobljene delce uporabljamo kot naravno sladilo. Predstavljeni in opisani so bili izgradnja in delovanje lastnega akvaponskega sistema ter rezultati in ugotovitve vzporedne pridelave navadnih krapov in stevije. Za poskus so bile v akvaponsko gredo, ki je bila v celoti plod lastnega dela, nasajene štiri približno enako velike sadike stevije. Istočasno je bilo v vrtni ribnik zraven akvaponske grede naseljenih sedemnajst mladih navadnih krapov. Konec septembra so bili pobrani listi stevije v skupni masi posušenih listov 23 g. V enakem obdobju je bilo izlovljenih osem navadnih krapov, ki so tehtali 1908 g. Iz tega podatka je bilo izračunano, da je bila skupna masa enajstih navadnih krapov 2620,75 g. Skupna masa navadnih krapov se je v 138 dneh, kolikor dolgo je trajal poskus, povečala za 571,75 %. Aquaponics is a method used to cultivate plants and fish in a strictly designed circular ecosystem that exploits naturally present bacteria for the breakdown of fish excretions to make nutrients for plants (fertiliser). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) is a plant grown for its leaves that are used as natural sweetener when dried and crushed. It presents and describes the construction and operation of my own aquaponic system and the results and findings of the parallel cultivation of common carp and stevia. For the experiment, 4 stevia plants of roughly the same size were planted in a fully home-made aquaponic bed. At the same time, 17 small common carp were placed in a garden pond next to the aquaponic bed. At the end of September, the leaves were picked from the plants, which, dried, weighed 23 g in total. In the same period, I caught 8 small carp that weighed 1908g. Based on the data, I calculated that the weight of 11 common carp totalled 2620.75 g. In 138 days of the experiment, the total weight of the carp increased by 571,75 %.

Pri traktorjih starejšega tipa je zaradi zasnove pogona priključne gredi onemogočen vzvratni delovni hod, saj se takrat priključna gred vrti v nasprotno smer. Izdelali smo nov pogon obračalnika preko hidromotorja. Ob tem smo morali na traktorju razširiti hidravlični sistem. Predstavili smo osnove hidravlike na kmetijskih strojih, hidravlične črpalke in hidravlični sistem traktorjev. Opisali smo obračalnike in zgrabljalnike za spravilo krme. Zasnovo novega pogona smo naredili z računalniškim modelom v programskem okolju Catia V5R17, izrisali delavniške in sestavno risbo novega pogona, ki so dodani v prilogah. Pogon smo tudi izdelali, opisali njegovo izdelavo in potrebni material ter ga preizkusili v praksi. Uporabili smo zobniški hidromotor. Izkazalo se je, da pogon deluje dobro, rešili smo problem vzvratnega hoda, tako se lahko prihrani čas in gorivo, nevarno obračanje na strmih terenih pa ni več potrebno. Dosegli smo zadovoljive delovne obrate stroja, tako da je površina ob delovnem hodu lepo očiščena. Hidravlično olje se ne pregreva. Z novim pogonom je tudi varovanje ob preobremenitvi veliko bolj učinkovito. Ugotovili smo, da bi se podoben pogon lahko uporabil na več kmetijskih strojih in tako poenostavil njihovo uporabo. With older types of tractors, a reverse working action is not possible due to the PTO drive design since, at that point, the PTO rotates in the opposite direction. We have made a new tedder drive which is driven by a hydraulic motor. For this purpose, the hydraulic system of the tractor had to be widened. This thesis presents the basics of hydraulics in agricultural machinery, hydraulic pumps, and the hydraulic system of tractors. Tedders and rakes for forage harvesting have been described. The concept of the new drive has been modelled using Catia V5R17 software, and the construction and installation designs of the new drive have been drawn, which are all included in the appendices. The drive itself has also been manufactured, its construction and the materials used for it described, and tested in practice. A hydraulic gear motor was used. It has been proven that the drive functions well, the problem of reverse action has been solved, making it possible to save time and fuel, and the dangerous process of turning on steep slopes is no longer necessary. We achieved satisfactory working machine revolutions which resulted in the surface being nicely cleaned. The hydraulic oil does not overheat. With this new drive the overload protection is also significantly more efficient. We have found that a similar drive could be used for several different agricultural machines and thus simplify its use.

Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu. In year 2013 field trial near Zg. Kungota was conducted. We compared the incidence of CO2 emission from heavy soil by various techniques of soil tillage ploughing, tilling, scarification and direct sowing. We wanted to determine the impact of different ways of processing the soil and climatic factors on the amount of monthly CO2 emissions. When tilling using the plow in the month of May with an average temperature of 14.77°C and 35.2 mm of precipitation the average emission of CO2 was 26,16 mol/m2s. Where we used conservation tillage the maximum value of CO2 emissions (9,0 mol/m2s) were measured in the month of September with an average temperature of 14,92°C and 143 mm of precipitation. In September we also recorded maximum value of CO2 in soil cultivated by direct sowing (11, mol/m2s). The average annual values of CO2 emission were: 4,9 mol/m2s at the soil cultivated by conservation tillage, 5,4 mol/m2s by direct sowing, and at the soilcultivated by plow 8,2 mol/m2s. This means that we can significantly influence on the reduction of CO2 emissions from agriculture with various different soil treatments

V poljskem poskusu smo proučevali vpliv delovne hitrosti na izgube in kvaliteto rezanja koruznih rastlin z enovrstnim silažnim kombajnom SIP SK-80. Ugotovili smo, da je hitrost vožnje značilno vplivala na zmanjšanje celotnih izgub od 1,76 % (v1=0,47 m/s) na 0,76 % (v3=1,64 m/s). Nadalje smo ugotovili, da se je s povečevanjem delovne hitrosti povečala samo izguba stebel in listov od 0,60 % na 0,96 %, medtem ko se je izguba storžev zmanjšala od 3,52 % na 0,47 %. Nasprotno pa je kvaliteta delovanja, merjena v deležu poškodovanih zrn, z naraščanjem delovne hitrosti upadala, saj je delež celih zrn v vzorcu zmlete koruzne mase narasel iz 0,02 % na 0,86 %. The influence of driving speed on the quality of corn silage and losses during the cutting processing was evaluated on the pulled one-row silo harvester SIP SK-80 It was proved in the field experiment, that the increase of speed statistically significant reduced the total losses of plants from 1,76 % (v1=0,47 m/s) to 0,76% (v3=1,64 m/s). However, with the increasing speed only the increase in losses of leaves and stalk from 0,60 % to 0,96 % were detected, while the losses of corncob were reduced from 3,52 % na 0,47 %. On the contrary, the processing quality was falling with the rising of speed as was the percentage of kernel breakage from 0,02 % to 0,86 %.

V raziskavi smo merili porabo električne energije in čas molže na dveh kmetijah z različnim načinom reje in sistemom molže, ter porabo vode za pranje na obeh sistemih. Kmetija 1 ima vezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa prosto rejo z molziščem enostranski tandem (1 x 4). Povprečni čas molže posamezne krave je pri mlekovodu 7,69 minut, na molzišču pa 6,8 minut. Povprečna količina mleka na posamezno kravo je pri mlekovodu znašala 7,9 l, na molzišču pa 11,61 l. Povprečna porabljena električna energija glede količine namolzenega mleka je bila pri mlekovodu 0,29 kWh/kravo, na molzišču pa 0,25 kWh/kravo. Povprečni stroški električne energije na posamezno kravo so pri mlekovodu 0,0175 EUR, na molzišču pa 0,0151 EUR. Za eno pranje pralnega sistema se je pri mlekovodu porabilo 100 l vode, pri molzišču tandem pa 80 l vode za pranje. Do statistično značilne razlike je prišlo pri kWh na čas molže. In the study, the quantity of the energy and the time used during milking were measured on two farms with different livestock housing system and different milking method and also the consuption of water for washing. The farm 1 uses the tied-stall system with milk pipelineper 4 milking units, while the farm 2 uses the free-housing system with one side tandem milking parlour (1 x 4). The average time of milking an individual cow was 7.69 minutes on the milk pipeline and 6.8 minutes on the tandem parlour. The average amount of milk per cow was 7.9 l on the milk pipeline and 11.61 l on the tandem parlour. The average electricity spent per cow regarding its quantity of milk is 0.29 kWh on the milk pipeline and 0.25 kWh on the tandem parlour. The average cost of the electricity spent per cow is 0.0175 EUR on the milk pipeline and 0,0151 EUR on the tandem parlour. For one washing of the milking system the quantity of water was 100 l on the milk pipeline and 80 l on the tandem parlour. A statistically significant difference occurred by the average amount of the electricity spent per cow regarding the time of milking.

Namen diplomske naloge je analizirati razliko v kvaliteti spravila koruze s starejšim (Tornado 40) in novejšim modelom (Tornado 40 EOL) obiralnika koruze SIP, prav tako pa tudi izgube in poškodbe pridelka, nastale zaradi različne hitrosti spravila. Poskus je bil opravljen na parceli Lesjak (okolici Arje vasi), na srednje poznem hibridu zobanke Saxxoo. Poskusna parcela je bila najprej razdeljena na dva dela glede na tip obiralnika, potem pa smo z vsakim obiralnikom obirali koruzne storže pri štirih različnih prestavah – traktor Torpedo Deutz TX 48 (S1  prva direktna, L2  druga reduktor, L3  tretja reduktor in L4  četrta reduktor) oziroma hitrostih vožnje (varianta) v treh ponovitvah. Posamezna parcelica je bila dolga 50 m in široka za eno vrsto koruznih rastlin (0,70 m). Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 je znašala pri L2 2,03 km/h, L3 3,02 km/h, L4 4,34 km/h in S1 6,25 km/h. Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 EOL je znašala pri L2 2,09 km/h, L3 3,11 km/h, L4 4,52 km/h in S1 6,49 km/h. Ko smo strojno obrali posamezno vrsto, smo pobrali še vse neobrane in odpadle storže ter jih ločeno stehtali in spravili v vreče za kasnejšo analizo v laboratoriju. Število ličja na storžu v odvisnosti od hitrosti je bilo boljše pri obiralniku Tornado 40 EOL, saj je bila oličkanost boljša, poškodbe storžev pa zanemarljivo večje (0,5 %), saj je bilo povprečno število ličja na posameznem storžu manjše. Masa izgub pri Tornadu 40 EOL s hitrostjo pada. Z obiralniki koruze oberemo storže koruze v optimalnem času zrelosti in za pogon ne potrebujemo močnega traktorja. Primerna rešitev so predvsem zaradi stroškov sušenja, ki jih na manjših kmetijah ni, saj potem koruzo pospravijo v koruznjake. The goal of this thesis was to find out the difference of harvesting of corncobs between an older model (TORNADO 40) and a newer model (TORNADO 40 EOL), both from SIP maize picker series. We also determined the loss on yield and damage on the corn kernels, depending on the driving speed. The split-plot experiment was conducted on the parcel Lesjak (close to Arja vas) on the medium late dent corn hybrid Saxxoo. First, the experimental parcel was divided into two sub-parcel according to the type of maize picker. After that each sub-parcel was divided into four variants – driving speed, so the quality of husking was evaluated by driving the tractor Torpedo Deutz TX 48 in four different gears (S1  first direct, L2  second reduction unit, L3  third reduction unit and L4  fourth reduction unit). Each variant was repeated three times, so an individual plot was 50 m long and 0.70 m wide. The average measured speed of picker TORNADO 40 reached in L2 2.03 km/h, L3 3.02 km/h, L4 4.34 km/h and in S1 6.25 km/h. The average speed of picker TORNADO 40 EOL reached in L2 2.09 km/h, L3 3.11 km/h, L4 4.52 km/h and in the S1 6.49 km/h. After we picked maize corncobs mechanically, we also picked up the rest corncobs that were left behind manually from the soil and separately weighed each repetition. We put the corncobs in bags for later laboratory analysis. It was proved in the experiment that the grade of husking depends on the driving speed. The percent of unhusked and damaged corn kernels was smaller in TORNADO 40 EOL picker. The weight loss was also smaller at lower speed in TORNADO 40 EOL. With maize pickers one can pick corncobs in preferred (optimal) time and at optimal maturity of maize. We also do not need a strong tractor engine for these purposes, so the maize pickers are the best solution for smaller farms.

Pri vinogradništvu Tement smo v letih 2013 in 2014 preizkušali vrvični mulčer Lotti IT 26 A na petih površinah, ki so se razlikovale po naklonih od 13 do 41 odstotkov. Namen naloge je bil ugotoviti delovno storilnost in s tem povezano porabo goriva. Naklon površin se je med najbolj položno in najbolj strmo razlikoval za 315 odstotkov, pri čemer se je poraba časa prehoda povečala samo za 12 odstotkov. Pri porabi goriva so se pokazale velike razlike, saj se je poraba povečala za 36 odstotkov. Ugotovili smo, da sta poraba goriva in delovna storilnost najbolj enakomerni na površinah do 31 odstotkov nagiba. At the winery Tement we tested the row ropes mulcher Lotti IT 26 A throughout the years 2013 and 2014 on five different sloping areas, sloping from 13% up to 41%. The scope of this paper is to examine the work productivity and fuel consumption of the mulcher. The difference between the least steep slope and the steepest slope was 315 %, at which the elapsed time was only 12% longer between those slope runs. The fuel consumption was considerately larger in comparison, 36 %. We observed the optimum equal ratio of work productivity and fuel consumption at a slope of 31 %.

Na kmetiji Leva-Šlamberger smo v letu 2015 izvajali poskus, v katerem smo primerjali rentabilnost sistema tlačenega gnoja in vezane reje govedi. Pri tem smo se osredotočili na dobljene količine gnoja, porabo nastilja in količino vloženega dela. Poskus smo izvajali od 1. maja 2015 do 31. julija 2015 vanj smo vključili dve skupini po dve živali. V sistemu tlačenega gnoja smo imeli dva pitanca, v vezani reji pa dve telici. Povprečna telesna masa živali je znašala 455 kilogramov. Rezultati meritev so pokazali, da v vezani reji dnevno porabimo povprečno 0,066 m3 nastilja in iz hleva odpeljemo povprečno 0,139 m3 gnoja. V sistemu tlačenega gnoja je bila povprečna poraba nastilja 0,035 m3 na dan in 0,116 m3 spravljenega gnoja na dan. Ugotovili smo, da sta poraba nastilja in količina proizvedenega gnoja manjša v sistemu tlačenega gnoja in da za ta opravila porabimo tudi manj časa. Tako nam v sistemu tlačenega gnoja delo vzame 5 minut, v vezani reji pa 7 minut, saj nastiljanje in spravilo gnoja opravljamo dvakrat dnevno. Sistem tlačenega gnoja je tudi boljše zasnovan, saj so živali proste, hlev je zračnejši in delo lahko poteka mehanizirano. Auf dem Bauernhof Leva-Šlamberger war im Jahr 2015 ein Experiment durchgeführt, in denen wir das Rentabilität des Systems Komprimierten Stallmist und Systems Festmacher im Rinder vergleich haben. Dabei konzentrieren wir auf die Messungen von die Düngermengen, das Einstreukonsum und die Arbeit. Das Experiment dauerte von 1.5.2015 bis 31.7.2015, in den zwei Gruppen von Tieren. In dem System mit Komprimierten Stallmist haben wir zwei Kälbermast mit zwei Färsen in Festmacher vergleichen. Das durchschnittliche Körpergewicht der Tiere war 455 Kilogramms. Die Messergebnisse zeigten, dass in Festmachersystem täglich verbrauchten wir durchschnittlich 0.066 m3 Einstreu und in durchschnittlich fuhren 0,139 m3 Mist ab. Das System mit Komprimierte Stallmist verbrauchte täglich im Durchschnitt 0.035 m3 Einstreu und produzierte 0,116 m3 Stallmist. Wir haben festgestellt, dass neben die Verwendung von Einstreu und die Menge von produziertem Mist, in dem System Komprimierten Stallmist auch weniger Zeit für alle Operationen verbraucht wurde. In System Komprimierten Stallmist arbeiteten für 5 Minuten und in Festmacher System 7 Minuten. Das System Komprimierten Stallmist ist auch besser konzipiert, weil die Tiere ausserhalb der Stall sind und der Arbeit kann mechanisch durchgeführt werden.

Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini) (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico (V5) klasična setev koruze (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi. Am Rande des Dravsko polje haben wir im Jahr 2007 in einem Feldversuch die Auswirkungen der unterschiedlichen Formen der direkten Aussaat auf den Ertrag von Silomais untersucht. Samen von Hybridmais Unixx Duo wurde durch pneumatische Sämaschine Monosem NX direkt auf dem gemähten Feld von Welsches Weidelgras gesät, die auf unterschiedliche Art und Weise behandelt wurde: (V1) die Zwischenfrucht Welsches Weidelgras wurde zerstört mit Glyphosat eine Woche vor der Aussaat von Mais, (V2) Welsches Weidelgras wurde ein paar Tage vor der Aussaat von Mais gemäht, Herbizid Focus Ultra + Herbocid wurde drei Wochen nach der Aussaat von Mais aplicirt (Herbizid auf der gesamten Fläche), (V3) Welsches Weidelgras wurde ein paar Tage vor der Aussaat von Mais gemäht, Herbizid Focus Ultra + Herbocid wurde drei Wochen nach der Aussaat Mais aplicirt (Herbizid nur in der Reihe) Welsches Weidelgras entvikelt sich in dem Zwischenraum weiter, (V4) Welsches Weidelgras wurde ein paar Tage vor der Aussaat von Mais gemäht, Herbizid Focus Ultra + Herbocid drei Wochen nach der Aussaat Mais (Herbizid nur in der Reihe) Welsches Weidelgras entwikelt sich in dem Zwischenraum weiter, (V5) Klassische Aussaat von Mais, (V6) Welsches Weidelgras wird nicht gemäht Herbizid Focus Ultra + Herbocid wurde drei Wochen nach der Aussaat von Mais (Herbizid auf der gesamten Fläche). Am besten hat das Saatgut an V1 parzelle (83%) gekeimt, während die schlimmsten keimungen haben wir bei der Wariante V1 (63%) festgeschtelt. Der höhste Ertrag von frischem Gewicht von Silomais (45.661 kg / ha) wurde in der herkömmlichen Behandlung V5 gefunden und hat sich nicht statistisch von der Ernte in der Behandlung von V1 und V4 unterschiden. Der niedrigster Ertrag von Frischgewicht (29.250 kg / ha) wurden auf der V6 variante festgeschtelt, jedoch hat er sich nicht statistisch von der Variante V3 und V2 unterschiedet. Neben bischen niedrigeren Erträgen in der direkten Aussaat von Mais, die sich statistisch, aber nicht von herkömmlichen Aussaat unterscheiden. Minimale Verdichtung des Bodens (53,36 N/cm2) wurde in einer Tiefe von 20 cm gemessen bei der Variante V5, und die Maximale Verdichtung bei der Variante V3 (86,16 N / cm2). Gleichzeitig bei niedrigeren Kosten, kann der Gewinn bei Direktsaat gleich oder höher als bei der konventionellen Aussaat sein.

V diplomskem delu smo se posvetili problematiki gnojenja robov parcel. V skladu s standardom SIST EN 13739 smo testirali centrifugalni razsipalnik INO FERTI II, opremljenim z robnim omejevalcem gnojenja. Preizkušali smo različne nastavitve in opazovali gnojilne slike ter odstopanja leteh od določitev standarda. Preizkusili smo 9 različnih nastavitev nastavitve omejevalca robnega gnojenja pri dveh različnih delovnih širinah. Rezultati so pokazali, da pri nastavljeni delovni širini 18 m in nastavitvah omejevalca na pozicijo 0, 1, 2 in 3 niso primerne za robno gnojenje, saj je maksimalna količina trošenja gnojila na asimetrični strani prevelika ter izguba gnojila na robu gnojenja prevelika, hkrati se tudi delovna širina zmanjša. Nastavitve 4 in 4.5 so primernejše za gnojenje roba parcel, vendar še ne idealne. Pri nastavljeni delovni širini 15 m je učinek omejevalca robnega gnojenja še oslabljen, obenem se delovna širina še dodatno zmanjša. In our thesis we have focused on issues in fertilising borders of plots. In accordance to SIST EN 13739 standard we have tested centrifugal spreader INO FERTI II, which is equipped with border spreader limiter. Different settings have been tested and spreading displays have been observed as well as deviations from the standard requirement. We have tested 9 different settings and the setting of the border spreading limiter in two different working widths. The results have shown that with the working width at 18 meters and with the limiter being set to positions 0, 1, 2 and 3 they are not suitable for border spreading since the maximum quantity of fertiliser usage is too high on the asymmetric side and also that the loss of fertiliser on the border is too high. Working width is reduced as well. Settings 4 and 4.5 are more suitable for fertilising a border of plot although not ideal. With working width being set to 15 meters the effect of the border spreader limiter is reduced and working width is additionally decreased.