Search

Diplomsko delo Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja – pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretični del (v njem so opisani narava, naravoslovje in narava kot področje v Kurikulumu za vrtce (2013), psihofizične lastnosti pet- in šestletnikov in raziskovalno učenje), empirični del (v njem so predstavljeni rezultati pred- in potesta) in praktični del (vanj so vključene podrobne učne priprave, opisan je potek dela in pridana evalvacija narejenega). V diplomskem delu je predstavljen pedagoški eksperiment, s katerim je dokazano, da raziskovalno učenje pomembno vpliva na znanje otrok, saj sta na predtestu uravnoteženi skupini (eksperimentalna skupina = 20 otrok kontrolna skupina = 18 otrok) na potestu izkazali različno visoke rezultate (otroci eksperimentalne skupine so bolje odgovorili na 20 od skupaj 23 vprašanj, pri dveh vprašanjih sta bili skupini izenačeni, na eno vprašanje pa so bolje odgovorili otroci kontrolne skupine). The thesis, Pets in the Context of Research Learning – A Pedagogical Experiment in Nursery School Oton Župančič Maribor, is composed of three completed units that complement and elevate each other: the theoretical part (it describes nature, science, nature as an area in the Kindergarten Curriculum (2013), psychophysical characteristics of five and six year-olds, and research learning), empirical part (here, the before and after results of the experiment are presented), and the practical part (in it are included detailed training sessions, description of the course of work, and the evaluation of the results). In the thesis, a pedagogical experiment is presented, showing that research learning has a significant influence on the knowledge of children because on the pre-test balanced groups (experimental group = 20 children control group = 18 children), later on the post-test produced different results (the experimental group responded better to 20 out of 23 questions to two questions the groups responded equally, and to one question the control group provided better answers).

Igra vlog je metoda izkustvenega učenja, ki omogoča učencu/dijaku, tudi študentu izgradnjo poglobljenega razumevanja učne snovi in izraţanje ustvarjalnosti ter ga spodbuja k razvoju raznovrstnih veščin, bazičnih miselnih veščin – primerjanje, razvrščanje, posploševanje, opredeljevanje, sklepanje, analiziranje, raziskovanje, veščin kritičnega mišljenja – analiza argumentov, preverjanje hipotez, pravilna raba jezika, komunikacijskih veščin – poslušanje, vzpostavljanje dvogovora. izraţanje stališč, mnenj. Z metodo igre vlog je mogoče uresničevanje širokega spektra vzgojno-izobraţevalnih ciljev tako na področju kognitivnega kot čustvenega razvoja posameznika. Učenci/dijaki s pomočjo učiteljevih navodil, smernic samostojno, domiselno in ustvarjalno, z miselnimi postopki predstavljajo dano situacijo, ustvarjajo razpravo, rešujejo nastale teţave in usvajajo snov. Poleg miselnih in intelektualnih procesov se prepletata tudi čustvena in domišljijska aktivnost. Izvedba pouka s pomočjo metode igre vlog in analiza pridobljenega znanja, stopnje ustvarjalnosti, zavzetosti, sodelovanja pri učenju sta bili usmerjeni k ugotovitvi, ali je s takšno obliko poučevanja/učenja v srednji šoli, gimnazijskem programu, mogoče doseči zastavljene vzgojno-izobraţevalne cilje in dijake motivirati za delo ter s tem narediti pouk zanimivejši in privlačnejši. Rezultati analize izdelkov, ocenjevanja kot posledice igre vlog, ki je bila izpeljana kot uvodna motivacija, kot popestritev pouka in kot metoda pridobivanja novega znanja, ponavljanja in utrjevanja znanja, ter ocenjevanja, torej v vseh fazah učnega procesa, so pokazali, da je igra vlog primerna in uspešna metoda poučevanja/učenja, saj so bili vzgojno-izobraţevalni cilji doseţeni, dijaki ustvarjalni, aktivni in uspešni. Role-playing is an experiential learning method which enables a pupil or a student to build a profound understanding of a learning material and to express his/her creativity. It also encourages him/her to develop various skills: basic mental skills – comparing, classifying, generalizing, identifying, concluding, analyzing, researching skills of critical thinking – analyzing arguments, testing hypotheses, correct using of language communicational skills – listening, establishing a dialogue. Establishing positions, forming opinions. This method enables to exercise a wide spectre of educational goals in the field of a person’s cognitive as well as emotional development. Using a teacher’s instructions and guidelines, pupils/students autonomously, imaginatively and creatively, through mental processes, present a giving situation, create a debate, solve difficulties encountered and create learning material. Besides mental and intellectual processes, emotional and imaginative activities are also activated. Teaching by using the method of role-playing and the analysis of the acquired knowledge, the degree of creativity, of commitment, of participation in learning, all lead to a conclusion that by applying this teaching/learning method in a high school with a baccalaureate programme we can achieve the set educational goals and motivate pupils to work and thus make our lessons more interesting and attractive. The results of the analysis of school work, evaluation as a result of role-playing as an introductory motivation, as a method of making lessons more varied and as a method of acquiring, repeating and consolidating knowledge, showed that role playing is an adequate and successful teaching/learning method, because the educational goals were achieved and pupils were creative, active and successful.

Raziskovalno učenje je sodobna metoda aktivnega učenja, pri katerem ustvarjamo pogoje, v katerih otroci čim bolj samostojno in na različne načine poskušajo reševati probleme. Takšno učenje omogoča pridobivanje kakovostnega znanja in povečuje motivacijo otrok za spoznavanje naravoslovnih vsebin, zato se za izvajanje naravoslovnih dejavnosti v vrtcu vedno bolj spodbuja uporaba pristopa raziskovalnega učenja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili strokovna teoretična izhodišča zgodnjega naravoslovja v vrtcu in pomen, pristop, načrtovanje ter izvajanje raziskovalnega učenja v predšolskem obdobju. Opredelili smo vlogo vzgojitelja pri raziskovalnem delu otrok in preučili dostopnost literature s tematiko raziskovalnega učenja. V drugem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo aprila 2015 izvedli v mestnih in vaških vrtcih. Z empirično raziskavo smo ugotavljali, kako vzgojitelji opredeljujejo pojem raziskovalnega učenja, kako pogosto in kje izvajajo naravoslovne dejavnosti s tem pristopom, kaj so za njih prednosti in pomanjkljivosti pristopa ter kako ocenjujejo dostopnost strokovne literature raziskovalnega učenja za predšolske otroke. Ugotovili smo, da vzgojitelji pravilno opredeljujejo pojem raziskovalnega učenja. Naravoslovne dejavnosti pogosto izvajajo s pristopom raziskovalnega učenja najpogosteje v naravnem okolju. Kot prednost raziskovalnega učenja navajajo povečano motivacijo otrok za spoznavanje naravoslovnih vsebin. Ocenjujejo, da je dostopne dovolj strokovne literature za raziskovalno učenje otrok v vrtcu. Research learning (inquiry-based learning) is a modern method of active learning where we create conditions for children to try to solve problems independently as much as possible and in different ways. Such learning enables acquisition of quality knowledge and increases motivation of children for acquiring natural science contents. Therefore, for carrying out natural science activities in kindergarten the use of inquiry-based learning approach is more and more encouraged. The diploma paper consists of the theoretical and empirical part. In the theoretical part we presented professional theoretical starting points of early natural science in kindergarten as well as the significance, approach, planning and performing of inquiry-based learning in pre-school period. We defined the role of a pre-school teacher in inquiry-based work of children and studied the accessibility of literature concerning topics of inquiry-based learning. In the second part we presented the results of the empirical research carried out in April 2015 in city and village kindergartens. With empirical research we were establishing how pre-school teachers define the term of inquiry-based learning, in what extent and where they carry out natural science activities with this approach, what they believe advantages and disadvantages of this approach are as well as how they assess the accessibility of professional literature on the topic of inquiry-based learning for pre-school children. We established that pre-school teachers define the term of inquiry-based learning correctly. They often carry out natural science activities using the approach of inquiry-based learning and these activities are in most cases carried out in natural environment. As an advantage of inquiry-based learning they state the children’s increased motivation for getting to know natural science contents. They estimate that there is enough professional literature on inquiry-based learning of kindergarten children available.

V diplomskem delu predstavljam pristop učenja z raziskovanjem (angl. inquiry-based learning) na področju ekologije, namenjene predšolskim otrokom, in sicer v okviru raziskovalnega projekta Od kod pride voda v pipo, ki sem ga izvedla v vrtcu. Tovrstni tip raziskovanja omogoča otrokom, da skozi lastno izkušnjo pridejo do različnih spoznanj in rešitev, s čimer razvijajo metakognitivne zmožnosti. V okviru projekta Od kod pride voda v pipo so otroci z različnimi tehnikami aktivnega učenja, tj. z opazovanjem, intervjujem, eksperimentom, zbirali informacije, ki so jih potrebovali v procesu reševanja problema, od kod in kako pride voda v pipo, ter drugih bolj specifičnih vprašanj, npr. za kaj vse rabimo vodo, kam gre voda iz naših domov, ali lahko pijemo vodo iz bližnje reke. Otroci so bili aktivno udeleženi v vseh fazah projekta – od postavitve problemskih (raziskovalnih) vprašanj do izražanja domnev, iskanja informacij in njihovega dokumentiranja pa vse do ustvarjanja rešitev/zaključkov in načinov uporabe informacij. Obenem so razvijali ekološko ozaveščenost, spoznavali pomen vode v vsakdanjem življenju in načine, s katerimi lahko vplivamo na varovanje okolja, zlasti vode. Ves čas trajanja projekta so ohranjali radovednost, visoko stopnjo notranje motivacije in veliko željo po spoznavanju novega. Otroci so bili ves čas trajanja projekta miselno in čustveno aktivirani, zato je njihovo znanje, ki so ga pridobili na ta način, trajnejše. Evalvacija celotnega projekta je pokazala, da so bili vsi cilji, ki sem si jih zadala, doseženi. Otrokom sem omogočila res celosten raziskovalni projekt. Skozi različne faze in dejavnosti so usvajali znanje in se aktivno učili skozi lastno izkušnjo, kar se je pokazalo v zaključni fazi projekta, ko so otroci to, kar so se naučili, predstavili starejši skupini vrtca. In my diploma work I'm going to present inquiry-based learning in the field of ecology intended for pre-school children within the research project called Where does Tap Water Come from carried out in a kindergarten. Such learning gives children a possibility to get to various findings and solutions through their own experiences by developing their metacognitive abilities. Within the project Where does Tap Water Come from the children gathered information by different techniques of active learning such as observation, interviews, experiments, which they later needed in the process of solving the problem where from and how water gets into a tap as well as other specific questions, like: What do we need water for? Where does water go from our homes? Can we drink water from a nearby river? The children were actively involved in all the phases of the project – from stating the research (problem) questions to expressing predictions, searching for information with its documenting, to creating solutions, conclusions as well as ways of using the information. At the same time they were developing ecological consciousness, learning about the importance of water in everyday life and the ways with which we can have an influence upon the protection of the environment, water in particular. The children were kept curious during the entire project having high motivation and a big wish to learn something new. They were spiritually and emotionally active during all the duration of the project what makes their gained knowledge more permanent. The evaluation of the entire project has proved that all the set goals had been achieved. The children were given a possibility for an integral inquiry-based learning project. They gained knowledge through various phases and activities and they actively learned through their own experiences what was proved in the final phase of the project when the children introduced to the elder kindergarten group what they had learned.

V diplomskem delu je predstavljen razvoj učenja z raziskovanjem na primeru toksikologije pri pouku naravoslovja. V teoretičnem delu je obravnavan pojem toksikologije, ki je razložen od kje izhaja, kaj razlaga in zakaj je pomembno, da se učenci seznanijo s to temo. Poleg toksikologije so predstavljeni še naravoslovni predmeti naravoslovje, biologija in gospodinjstvo. V teoretičnem delu je predstavljen tudi projekt PROFILES, ki poteka v več evropskih državah in deluje na tem, da bi se v šolah povečalo zanimanje za naravoslovne predmete preko raziskovalnih dejavnosti. V raziskovalnem delu so analizirani učni načrti in učbeniki za naravoslovne predmete po shemi ter analizirano kako bi toksikologijo lahko vključili v učne načrte teh predmetov. Analiza učbenikov bo opravljena na podlagi parametrov Devetak in Vogrinc. V zaključnem delu pa je priložen učni modul PROFILES, ki omogoča izvedbo učne ure z raziskovanjem na primeru naravoslovja v toksikologiji. The dissertation describes the development of teaching by research in the field of natural sciences and toxicology. In the theoretical part the concept of toxicology is described along with its origin, its subject matter and why it is important for students to be familiarised with this topic. In addition to toxicology, science subjects such as natural sciences, biology and home economics are described. Another topic covered in the theoretical part is a project PROFILES, which is carried out in several European countries and encourages schools to excite an interest in science subjects by research activities. In the empirical part the syllabi and textbooks for science subjects are schematically analysed along with a description how the toxicology could be integrated into the syllabi of such subjects. The textbooks analysis will be carried out according to the parameters of Devetak and Vogrinc. In the conclusion a teaching module PROFILES is enclosed. It enables a lesson to be delivered by research in the field of natural sciences in toxicology.

V teoretičnem diplomskem delu so predstavljene sodobne didaktične metode za poučevanje naravoslovja, in sicer projektno učno delo, problemsko učenje, izkustveno učenje, raziskovalni pouk in eksperimentalno učno delo. Pri sodobnih didaktičnih metodah v ospredje postavimo pomen otroškega raziskovanja v naravi, dejavnosti, pri katerih otroci sprejemajo in vrednotijo dejavnosti na podlagi lastno pridobljenih izkušenj, načrtovanje dejavnosti z uporabo sodobnih didaktičnih metod ter faze izvedbe. V predšolskem obdobju je pomembno, da se otroci seznanijo z znanstveno–raziskovalnim načinom dela v naravoslovju, kjer se učijo postavljati hipoteze oziroma napovedovati, samostojno raziskovati in opazovati naravo, spremljati in zapisovati pridobljene podatke, te podatke analizirati in vrednotiti ter poročati rezultate. V diplomskem delu opredelimo tudi vlogo vzgojiteljice pri izvajanju navedenih dejavnosti ter njene naloge pri načrtovanju le-teh. Diplomsko delo izrazito opisuje pozitivne lastnosti sodobnih didaktičnih metod za zgodnje poučevanje naravoslovja, ki otroku omogočajo pridobivanje znanja in razvijanje vrsto spretnosti in sposobnosti. Ob opisu vsake sodobne didaktične metode za zgodnje poučevanje naravoslovja so dodani tudi primeri dobre prakse, kjer lahko vidimo, kako zapisano teorijo tudi praktično izvedemo. The theoretical diploma thesis features modern didactic methods for teaching science, including project-based learning activities, problem-based learning, experience-based learning, research-based classroom techniques and experimental learning activities. Modern didactic methods put the focus on the importance of children’s exploration of nature, activities which allow children to accept and evaluate activities based on their self-acquired experience, planning the activities with the use of modern didactic methods and the execution phase. It is important for children to get acquainted with scientific and research-based method of approach in science in their early childhood and further to learn do define hypotheses or make forecasts, independently explore and observe nature, monitor and record acquired data and further to analyse and evaluate such data and present the final results. The diploma thesis also focuses on the role the preschool teachers play in the planning and execution of the above activities. The diploma thesis provides an explicit description of positive effect didactic methods have in the process of teaching science in early childhood, the process that enables children to acquire knowledge and to develop a number of skills and abilities. The description of individual modern didactic methods for teaching science in early childhood is followed by examples of good practice, which provide an insight into practical execution of theory.

V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju. Die Einführung in die Diplomarbeit mit dem Titel Der moderne Unterricht der Geschichte im Licht der neunjährigen Grundschule stellt die Beschreibung der Umständen vor, die zu den Änderungen auf dem Gebiet des Grundschulsystems in unserem Land geführt haben. Die Veranlassung für die Einführung der neunjährigen Grundschule wurde mit den Mängeln des damaligen Schulsystems, mit dem Vergleich des slowenischen Systems und des europäischen Systems und mit dem Wunsch nach EU-Beitritt verbunden. Die neunjährige Grundschule ist in drei Erziehungs und-Unterrichtswesenperioden erteilt. Das Schulfach Geschichte fängt in der sechsten Klasse der neunjährigen Grundschule an. Der Kern meiner Erforschung war die Feststellung der modernen Unterrichtsweise beim Fach Geschichte im Vergleich mit der vorigen Unterrichtweise in der achtjährigen Grundschule mit überwiegendem Frontalunterricht und minimalem Gebrauch von Lehr- und-Hilfsmitteln und Methoden. Die Einführung der obligatorischen neunjährigen Grundschulausbildung verursachte die Änderungen im Lehrplan für die Geschichte sowie im Unterricht dieses Faches. Der moderne Unterricht wurde auf diese Weise mehr wirksam, dynamisch und bietet größere kausal folgende Belesenheit in Hinsicht auf die bestimmte Problematik in der vergangenen Epochen der Menscheit, was aber eine Nachwirkung auf die heutigen Verhältnisse und auf die heutige Position eines Einzelnen in der Gesellschaft hat. Aufgrund meiner Erforschung kann ich betonen, dass in Gebrauch noch immer Frontalunterricht ist, obwohl die Lehrer immer häufiger nach verschiedenen Kombinationen von den Lehrmethoden bei dem gleichzeitigen Gebrauch der modernen Lehr- und-Hilfsmitteln greifen, die ihnen die Arbeit in der Klasse erleichtern. Es gibt immer mehr Forschungslernen, das vor allem in der höheren Klassen der erneuten Grundschule vorkommt. Unter den besonderen Arbeitsformen ist es sinnvol den Geschichtszirkel und den Leistungskurs zu betonen. Die beiden sind in der Grundschule durchgehend anwesend, mit der Ausnahme des Nachhilfeunterrichts, der in der neunjährigen Grundschule nicht mehr aktuell ist. Meine Forschung basiert auf der Analyse der primären und sekundären Quellen und auf der Analysenangaben, die ich mit der Hilfe der Forschungsmethode bekam. Ich benutzte die Gesprächsmethode - die Methode des strukturierten Interviews -, mit der ich fünf Geschichte Lehrer aus fünf verschiedenen Schulen in Pomurje (Übermurgebiet) ausfragte.