Search

Podjetja oskrbi projektov namenjajo vse večjo pozornost, saj je od pravočasne oskrbe s pravimi materialnimi in drugimi viri odvisno doseganje zastavljenih ciljev. V prvem delu naloge smo iz literature povzeli enega izmed bolj repoznanih sistemov oskrbe in pripadajoče dobre prakse v procesih upravljanja oskrbe. Popisani so bili tudi najpogosteje uporabljeni sistemi ocenjevanja uspešnosti v podjetjih. V drugem delu smo kritično ocenili obstoječe stanje v procesu oskrbe. Preko analize konkretnega primera smo ugotovili, da sistem oskrbe projekta v izbranem podjetju ni optimalen in neposredno vpliva na neuspešnost oskrbe. V ta namen smo predlagali rešitve in izboljšave procesa. Hkrati smo uvedli dodatne ključne kazalnike uspešnosti iz vidika trajnostnega razvoja. Preko vpeljanih kazalnikov uspešnosti smo pokazali, da je prostora za optimizacijo izdelka z vidika uporabe obnovljivih materialov še veliko. Poudarjena je bila vloga projektne nabave na odločitve razvoja, ki projekt podpira z viri. Trditev smo podkrepili z rezultati na praktičnem primeru. Companies are paying increasing attention to project procurement, as the timely provision of the right material and other resources is key to achieving their objectives. In the first part of the thesis, one of the more recognised procurement systems and related good practices in procurement management processes were summarised from the literature. The most commonly used performance evaluation systems in companies were also summarised. In the second part, we critically assessed the current state in the supply process. Through a case study, we found that the project supply system in the selected company is not optimal and it directly influences the procurement performance failure. For this reason, we proposed solutions and process improvements. At the same time, we have introduced additional key performance indicators from a sustainability perspective. Through the performance indicators introduced, we have shown that there is still room for product optimisation in terms of the use of renewable materials. However, the role of project procurement on development decisions was highlighted, supporting the project with resources. The claim was supported by the results of a practical example.

Namen diplomskega dela je analiza potenciala pokrivanja električne energije z obnovljivimi viri na Gorenjskem. V uvodu so opisani načini pridobivanja električne energije iz Sonca, vetra in biomase ter karakteristike elektrarn na obnovljive vire energije. Preko analize dnevne, tedenske in letne porabe električne energije v Sloveniji, je s skaliranjem ocenjena poraba za Gorenjsko. Okvirna zmožnost pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov je izračunana na podlagi povprečenja vremenskih podatkov treh gorenjskih krajev ter izkoristkov vetrne elektrarne (Enercon E-70 E4 2.300), komercialnega sončnega modula (AU380-30-MH) in elektrarne na biomaso. Rezultati so nato primerjani z ocenjeno porabo gorenjske regije. Ugotovimo, da pokrivanje celotne porabe električne energije zgolj z eno vrsto elektrarn ni izvedljivo zaradi prostorskih ali okoljskih dejavnikov in izzivov pri shranjevanju energije. Zaključimo, da bi se morali v gorenjski regiji bolj kot na vetrno in sončno energijo zanašati na energijo iz biomase, vendar je pokrivanje porabe samo z obnovljivimi viri trenutno neizvedljivo. The aim of the thesis is to analyse the potential of electricity generation from renewable energy sources in Gorenjska region. The introduction describes how electric energy can be generated from solar, wind and biomass. The characteristics of renewable energy plants are given. Through the analysis of daily, weekly and annual electric energy consumption in Slovenia, the consumption for Gorenjska is estimated by scaling. The indicative renewable electric energy generation capacity is calculated by averaging the weather data of the three Gorenjska sites and the efficiencies of the wind farm (Enercon E-70 E4 2.300), the commercial solar module (Enercon E-70 E4 2.300) and the biomass power plant. The results are then compared with the estimated consumption of the Gorenjska region. We find out that it is not feasible to cover all electric energy consumption with just one type of power plant due to spatial or environmental factors and energy storage challenges. We conclude that the Gorenjska region should rely on biomass energy rather than wind and solar energy, but at the moment it is not feasible to cover the consumption by renewable sources only.

Uvod: Možganska kap je kronična bolezen, opredeljena kot skupek simptomov in znakov, ki nastanejo kot posledica žariščne poškodbe centralnega živčevja. Je eden izmed vodilnih vzrokov invalidnosti po svetu, saj preživelim pusti spremembe na telesnem, miselnem, motivacijskem, čustvenem in vedenjskem področju, zaradi česar v nadaljnjem življenju pogosto potrebujejo pomoč. To jim v domačem okolju nudijo neformalni skrbniki, najpogosteje družinski člani, ki pa za to niso ustrezno izobraženi. Ker je oskrba dolgotrajna in psihično ter fizično naporna, so skrbniki izpostavljeni obremenjenosti, kar negativno vpliva na njihovo življenje. Namen: Namen pregleda literature je prikazati obremenjenost neformalnih skrbnikov pri oskrbi oseb po možganski kapi, identificirati dejavnike obremenjenost in preučiti, kako se obremenjenost z oskrbo povezuje z življenjem skrbnikov. Metode dela: Opravljen je bil sistematični pregled literature po modelu PRISMA. Za iskanje člankov smo uporabili podatkovne baze PubMed, ScienceDirect, CINAHL in OTseeker. Vključili smo raziskave, ki so objavljene v polnem dostopu in napisane v angleškem jeziku ter obravnavajo neformalne skrbnike oseb po MK, ocenjujejo njihovo obremenjenost in dejavnike tveganja obremenjenosti. Iskanja nismo časovno omejili. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 člankov, objavljenih med letoma 2005 in 2020. V raziskavah je sodelovalo med 70 in 232 preiskovancev, ki so bili v povprečju stari med 53,5 in 65,7 let ter večinoma ženskega spola. Najpogosteje so skrbeli za zakonca ali partnerja ter oskrbovalnim nalogam v povprečju namenili med šest in štirinajst ur dnevno. V vseh raziskavah so bili skrbniki zmerno obremenjeni, na stopnjo obremenjenosti pa so vplivali tako individualni dejavniki skrbnika, čas oskrbovanja in občutek skladnosti kot funkcijsko, kognitivno in emocionalno stanje osebe po MK. Razprava in zaključek: Skrbniki zaradi obremenjenosti z oskrbo navajajo slabše zdravstveno in emocionalno stanje, pomanjkanje časa zase, splošno slabo počutje in upad kakovosti življenja. Na stopnjo obremenjenosti lahko zdravstveni delavci vplivajo z informiranjem o bolezni in njenih posledicah, svetovanjem, profesionalno podporo in usposabljanjem skrbnikov. V pomoč so jim lahko tudi delovni terapevti, ki preko edukacije, svetovanja o uporabi pripomočkov ter z adaptacijo domačega okolja osebe po MK pripravijo na večjo samostojnost, skrbnike pa razbremenijo in jim nudijo podporo. Introduction: Stroke is a chronic disease, consisting of a cluster of symptoms and signs that emerge as a consequence to an acute focal injury of the central nervous system. It is one of the leading causes of disability worldwide, leaving survivors with severe physical, cognitive, motivational, emotional and behavioural consequences. The patients therefore often need help in daily life. Help in informal environment is carried out by informal caregivers, usually family members of the stroke patient, who have no prior education in caregiving. Because taking care of a stroke patient is a long-term job and can be physically demanding, caregivers often experience burden, which negatively affects their life. Purpose: The purpose of our literature review was to investigate burden of informal caregivers of stroke patients, identify the factors that contribute to caregiver burden and to analyze how the burden influences caregivers’ life. Methods: We used a systematic review of literature following the PRISMA model. PubMed, ScienceDirect, CINAHL and OTseeker databases were searched. We included articles published in English language, available in full text, that discussed informal caregivers of stroke patients, evaluated the level of burden they experience and determined caregiver burden factors. We did not set a publication date limit. Results: 12 articles were included in the final analysis, published between 2005 and 2020. The number of participants ranged between 70 and 232, their average age was 53,5 to 65,7 years old and most of them were female. They most frequently took care of their spouse or partner and spent between six to fourteen hours daily performing caregiving tasks. Feeling of moderate burden was found in all articles. The factors that contributed to the level of caregiver burden were personal factors from the caregiver, time spent caregiving, sense of coherence and functional, cognitive and emotional status of the patient. Discussion and conclusion: Due to burden caregivers experienced poor physical and mental health status, less time for themselves, general feeling of being unwell and lower quality of life. The level of burden can be managed by informing caregivers about the disease, counselling, professional support and caregiver training. Occupational therapist can help them with education and information about aids and home adaptation, making the patients more independent, which relieves the caregivers.

Magistrska naloga vključuje teoretične opredelitve oskrbe starejših v skupnosti, opredelitve projekta Starejši za starejše, prostovoljnega dela (in prostovoljnega dela s starimi) ter socialnega dela s starimi ljudmi. Te predstavljajo izhodišče raziskovanja, na katero se v empiričnem delu naloge vežejo vprašanja o poteku dela, njegovih prednostih in slabostih, pa tudi predlogi glede dela v projektu in projekta samega. Bistvo mojega raziskovanja je vpogled v izkušnje z delom prostovoljcev projekta Starejši za starejše v občinah Vrhnika in Logatec. Projektno delo opravljajo pretežno ženske, ki so bile v projekt povabljene. V njem delujejo več let, zanj pa so se odločile predvsem zaradi potrebe in želje po stiku z ljudmi in želje pomagati drugim. Njihovo delo je načrtovano in dogovorjeno vnaprej, sama izvedba pa jim dopušča dokaj odprte roke. Priprave na delo in podporo ob delu jim društvo zagotavlja predvsem v obliki usposabljanj, izobraževanj in pogovornih srečanj. Znajo pa za to poskrbeti tudi sami na različne možne načine. Obiski potekajo tako samostojno kot v paru, najavljeni ali nenajavljeni. Tudi izpolnjevanje ankete ne poteka vselej na isti način. Za delo so opredelili več potrebnih spretnosti in znanj in so zelo podobna že znanim in značilnim za socialno-delavno ravnanje. Prav tako tudi vloge, ki jih pri delu prevzemajo. Prostovoljci za svoje delo prejemajo predvsem manjše simbolične nagrade in zadovoljstvo na osebni ravni. Njihove stiske in težave so vezane tako na organizacijo in izvedbo dela kot na odnose med prostovoljci in starejšimi, na odnos javnosti do njihovega dela ali na dejavnike osebne narave. Četudi je delo vse prej kot enostavno, ga vrednotijo na pozitiven način. Ocenjujejo ga kot uspešno. Z delom v projektu so prostovoljci veliko pridobili. Predlogi, ki so jih podali, so zelo konkretni, vezani pa so na izvedbo dela, podporo pri delu in ozaveščanje. This Master's thesis includes some key theoretical definitions of elderly care within a community, different characterizations of a project Starejši za starejše, voluntary work (and voluntary work with elderly) as well as gerontological social work. Those various definitions present a starting point for the research in the empirical part of the thesis, where the process of working with the elderly within the project Starejši za starejše is presented, together with some advantages and disadvantages and additional suggestions for further work in this project and its improvement. The core of my research gives an insight into practical experience of working in the project Starejši za starejše in municipalities Vrhnika and Logatec. Mostly women, who have been previously invited, partake in this project. Some have been active for a number of years most have joined due to their need and desire to connect with people and help others. Their work is previously planned, but the actual execution of work gives them some freedom. Preparations and support are ensured by the organization in the form of practical training, courses and conversational meetings. However, also volunteers have many ways of ensuring that their work is quality. Visits of elderly are either individual or in pairs, they are both announced and unannounced. Additionally, the survey is not always conducted in the same manner. Working with elderly requires a series of different skills, similar to those that are typical and required for social work in general. Same goes with roles they partake while working with elderly. Volunteers are awarded in a form of small symbolic prizes but mostly with the feeling of personal satisfaction. Their hardships and distress are related to various factors: organization and execution of work, relationships amongst volunteers and elderly, public’s attitude towards their work and other factors of personal nature. While work with elderly is anything but easy, they regard it as positive. They rate it as successful. Volunteers state that they have gained a lot from working in this project. They give some concrete proposals, related to the execution of work, support at work and raising awareness.

Uvod: Rano definiramo kot vsako prekinjeno kontinuiteto kože ali globlje ležečih struktur zaradi vpliva notranjih in/ali zunanjih dejavnikov. Rane delimo na akutne in kompleksne. Študije kažejo, da je prevalenca kompleksnih ran ocenjena med 1—2 % celotne populacije. Kompleksne rane so neprijetne za pacienta, vplivajo na kakovost življenja, njihova oskrba je dolgotrajna in posledično povezana z visokimi stroški zdravljenja ter z drugimi negativnimi vplivi na zdravstveni sistem in družbo. Namen: Namen diplomskega dela je bil pridobiti vpogled v raziskovanje medicinskih sester na področju oskrbe kompleksnih ran v Sloveniji v obdobju zadnjih desetih letih. Cilja sta bila osvetliti področje raziskovanja oskrbe kompleksne rane in prepoznati značilnosti dosedanjega raziskovanja (področja, ki so bila predmet raziskav in tista, ki so bila v dosedanjih raziskavah prezrta). Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Narejen je bil tematski pregled znanstvene in strokovne literature, ki je bila objavljena na slovenskem prostoru v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali prek vzajemne bibliografsko-kataloške baze podatkov COBIB.SI, od leta 2010 do 2019. Razprava in zaključek: S pregledom literature so bila identificirana glavna raziskovalna vprašanja na področju dejavnosti oskrbe kompleksnih ran. Problemi v dosedanjem raziskovanju na področju oskrbe kompleksne rane so povezani s prizadevanji za izboljšanje kakovosti dela, opolnomočenje pacientov, izobraževanje zdravstvenih delavcev na tem področju in doseganju integrirane ter celovite obravnave pacienta. Možno je ugotoviti, da prevladuje kvantitativni raziskovalni pristop raziskovanja. Zaznan je problem dostopnosti do objav različnih raziskav. Introduction: A wound is defined as broken continuity of the skin or deeper lying structures due to the influence of internal and/or external factors. Wounds are divided into two categories, acute and complex. Studies show the prevalence of complex wounds is estimated between 1-2% of the total population. Complex wounds are unpleasant for the patient, affect the quality of life, their treatment is long-lasting and consequently connected with high expenses of the treatment and other negative effects on the health care system and society. Purpose: The aim of the thesis was to acquire an insight into the research of nurses in the field of complex wound management in Slovenia in the past ten years. The objective was to highlight the area of research of treatment of complex wounds and to identify the characteristics of the research up to this point (areas which have been the subject of research and those that have been ignored in previous research). Methods: A descriptive method of was used. A thematic review of scientific and professional literature which had been published in Slovenia in Slovenian and English has been carried out. Literature has been searched through a bibliographic-catalogue database COBIB.SI from 2010 to 2019. Disquisition and conclusion: A review of the literature identified research areas of complex wound treatment activities. Main questions with previous research in the area of treatment of complex wounds were connected with making every endeavour to improve the quality of work, empowering patients, educating healthcare professionals in this field and achieving integrated and comprehensive patient care. It can be concluded that a quantitative research approach prevails. The problem of accessibility to publications of various research is perceived. Targeted action to increase the interest and knowledge of all healthcare professionals in research is necessary.

Oreh izvira iz osrednjeazijskega rodovnega središča. Poznamo sedem rodov in več kot 60 vrst. V svetu raste približno 3000 orehovih sort. Preverili smo možnosti postavitve, oskrbe in gospodarnosti orehovega nasada. Analizirali smo talne in klimatske pogoje ter možnosti trženja. Oreh je vsestransko uporaben, tako v kuhinji, kozmetični industriji, kot tudi v pohištveni industriji. Uporabimo lahko njegove plodove, liste in les, ki je zelo cenjen. Nasad bi postavili v širši okolici Grosuplja z relativno ugodnimi klimatskimi pogoji in na tleh z optimalno sestavo za gojenje, na rahli, dobro osončeni brežini z urejeno drenažo, z glavno potjo in s spremljajočim objektom ter zbiralnikom ob robu nasada. Preden bi se odločili za postavitev nasada, bi izdelali natančen načrt postavitve, v katerem bi zajeli vse faze od začetne priprave tal, preko sajenja do oskrbe v rodnosti in na koncu do obiranja in spravila. V finančnem načrtu bi zajeli vse stroške postavitve in naredili izračun gospodarnosti postavitve nasada. Na podlagi lastnosti sort in okoljskih dejavnikov bi se odločili za najbolj primerne sorte. Sadili bi tri teminalne sorte, in sicer 'Parissiene', 'Franquette' in 'G-139' in lateralno sorto 'Fernette'. Zagotovili bi si lastna sredstva in sodelovali bi na razpisu za sredstva nepovratne finančne pomoči. Gre za dolgoročno investicijo, ki bi se nam povrnila v desetih letih. V primeru, da bi uspeli na razpisu pa leto prej. Vsi izračuni kažejo, da bi bila naša investicija ekonomsko upravičena. Walnut tree originates in Central Asian area. We know 7 genus and more than 60 species with approximately 3000 walnut sorts habitated worldwide. We researched the possibilities for a plantation layout, its cultivating and its economics. Analysis of soil and climatic conditions have been made as well as the research of marketing opporrtunities. Walnut tree has a versatile use: in cooking, cosmetic industry, furniture industry. We can use its fruits, leaves and wood which is highly appreciated for its quality. We are planning to set the plantation in the wider surroundings of Grosuplje where climatic conditions are considerably good and the soil has optimal composition for cultivation of walnuts. The plantatation shall be set on sunny slopes with an organised drainage system, a main route, accompanying facilities and a collector at the edge of plantation. Previous to the final decision for setting up the plantation an elaborated and detailed layout plan shal be prepared which would contain al vital phases: initial soil preparation, planting, fertility care and finally harvesting. The financial plan shall include all installation costs as well as the calculations for plantation`s economics. Based on the characteristics of individual walnut species and environmental factors the most appropriate sorts shall be chosen . We shall cultivate 3 terminal sorts: 'Parissien', 'Franquette' and 'G-139' as well as a lateral sort 'Fernette'. Our own start up capital shall be provided. However there is our intention to participate in tender for grants European non refundable funding. It is a long term investment which should be paid off in 10 years. In case we manage to get the tender for grants, even a year before. All calculations made confirm economic viability of our investment.

Vse več ljudi ostaja v domačem okolju, pomoč pa jim nudijo ožji družinski člani, sosedje ali prijatelji. Ker pa osebe, ki pomoč nudijo, takega bremena ne prenesejo, se velikokrat poslužujejo pomoči na domu. To izvajajo formalni oskrbovalci, na domu uporabnika, sam proces pomoči pa je individualno prilagojen potrebam in željam uporabnika. V diplomski nalogi sem se osredotočila na storitev pomoči na domu v občini Medvode. Želela sem izvedeti, če so uporabniki z oskrbo, ki je na voljo, zadovoljni in, če bi kaj spremenili. Velik del oskrbe predstavljajo tudi oskrbovalci, zato sem se v svoji raziskavi osredotočila tudi na njih. Zanimalo me je, če obstajajo težave, s katerimi se na terenu srečujejo in, kako se s temi težavami spopadajo, jih rešujejo. Poleg tega so me zanimali tudi njihovi predlogi za izboljšavo oskrbe. Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki s samo storitvijo zadovoljni. Moti jih le to, da oskrbo prejemajo le nekajkrat tedensko, ne vsakodnevno in, da se oskrbovalke menjajo. Zato so kot možnosti izboljšave predlagali povečanje števila ur in stalnost oskrbovalk. Zaposleni, s katerimi sem opravila intervjuje, so med težavami, s katerimi se na terenu največkrat spopadajo, izpostavili predvsem željo uporabnikov po sodelovanju z dotičnimi oskrbovalci. Pravijo tudi, da se večkrat srečajo z uporabniki, ki si pomoči ne želijo. Omenjene težave največkrat rešujejo s pomočjo komunikacije. Pri reševanju jim pomagajo tudi izobraževanja, teoretične in praktične narave. Njihovi predlogi za izboljšanje storitve tako zajemajo več izobraževanj in povečanje števila zaposlenih. To bi omogočilo razbremenitev že zaposlenih in večjo kakovost opravljene storitve. Želijo si tudi višjih plač in več dni dopusta. More and more people are staying in their home environment, with the help of close family members, neighbours or friends. However, because the people who provide help do not bear such a burden, they often use help at home. This is done by formal caregivers, at the user's home, and the help process itself is individually tailored to the needs and wishes of the user. In my diploma thesis I focused on the home help service in the municipality of Medvode. I wanted to find out if users are satisfied with the care available and if there is anything they would like to change. A large part of care is also provided by caregivers, so in my research I also focused on them. I was interested in whether there are problems they face in the field and how they deal with these problems, how they resolve them. In addition, I was also interested in their suggestions for improving care. The results of the survey showed that users are satisfied with the service itself. The only thing that bothers them is that they receive care only a few times a week, not every day, and that the caregivers change. Therefore, they suggested increasing the number of hours and the continuity of caregivers as opportunities for improvement. Among the problems they most often face in the field, the employees I interviewed highlighted the desire of users to work with the caregivers in question. They also say that they often meet users who do not want help. These problems are most often solved through communication. Education, both theoretical and practical, also helps them to solve this problem. Their suggestions for improving the service thus include more training and an increase in the number of employees. This would relieve the burden on existing employees and increase the quality of the service provided. They also want higher wages and more days off.

Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov. Gegenstand der Forschung: die institutionelle Betreuung und Behandlung an Demenz erkrankter Menschen in der Region Oberkrain. Ziel: eine Situationsaufnahme über den aktuellen Zustand der Betreuung von an Demenz erkrankten Menschen aus Sicht des Strategie-, Prozess-, Personal- und Pflegemanagements. In weiterer Folge wird ein innovatives Betreuungskonzept dargestellt, das als Problemlösung dient. Methoden: Im theoretischen Teil der Masterarbeit wird mit der deskriptiven Methode gearbeitet. Im empirischen Teil wird die quantitative Forschungsmethode mittels Interviewtechnik und Beobachtung angewendet. Im Forschungsprojekt, welches in den Monaten Juni und Juli 2019 andauerte, nahmen 12 Institutionen teil, davon 9 Seniorenheime und 3 Krankenhäuser. Die Forschungspopulation bestand aus 36 Mittgliedern, die Bestandteil der Führung waren. Die Interviews wurden somit mit dem Direktor, der Pflegedienstleitung und der Sozialarbeiterin der jeweiligen Institution geführt. Die Fragebögen dazu waren sowohl strukturiert als auch semistrukturiert vorbereitet worden. Erkenntnisse: In der institutionellen Obhut befinden sich 440 Demenz-Kranke, bei denen in 67% der Fälle die genaue Demenzform nicht eruierbar ist. In allen Krankenhäusern gibt es keine angemessene Strategie für die Versorgung von Menschen mit Demenz. Demenz steht nicht im Fokus und wird in der Regel als Nebendiagnose oder Komplikation angesehen. Die Institutionen sehen die Zukunft in der Entwicklung regionaler Demenzkompetenzzentren. Als gute Geschäftspraxis werden Freiheitsbeschränkende Maßnahmen und medikamentöse Therapie genannt. Alle Krankenhäuser verfügen über ein Business-Excellence-System, das nicht das System der Pflege und Betreuung von Menschen mit Demenz widerspiegelt. Sozialpflegeeinrichtungen bemühen sich, die nationalen Richtlinien für die Betreuung von Demenzkranken zu befolgen. Nur 3 Institutionen nehmen am demenzfreundlichen Projekt teil. An Demenz Erkrankte haben keine Vorteile bei der Aufnahme in die institutionelle Obhut, die Wartezeit kann auch bis über 2 Jahren andauern. Es geschieht oft, dass dem Team vor der Aufnahme der aktuelle Gesundheitszustand des an Demenz erkrankten Menschen nicht oder nur teilweise bekannt ist. Ein Drittel der Heime erfüllen nicht den Einrichtungsstandard und bieten Kurzzeit- und Tagespflegemodelle an. Ein Drittel der Einrichtungen bieten die Versorgung über eine geschlossene Demenzstation an, aber nur eine Institution hat hierfür einen formellen Verifizierungsprozess abgeschlossen. Aktivitäten für Menschen mit Demenz werden im Rahmen von Wochenplänen organisiert. Ein Drittel der Heime arbeiten im Prozessmanagement mit täglichen Strukturen. Keine Institution hat Arbeitsgruppen eingerichtet, die sich mit Demenzbetreuungskonzepten befassen. Die häufigsten Vorschläge zur Verbesserung der umfassenden Versorgung von Demenzkranken betrafen die Anhebung des Personal- Schlüssels, die fundierte Änderung des Bildungssystems im Bereich Demenz und die Schaffung eines angemessenen Lebensraums für Menschen mit Demenz anlehnend auf die neuesten fachlichen Erkenntnisse. Allen Institutionen mangelt es an Pflegepersonal. In allen Institutionen gibt es nur eine Handvoll Mitarbeiter, die zusätzliche Kenntnisse über die Betreuung an Demenz Erkrankten vorzuweisen haben. Innovative Pflegekonzepte, die auf die Pflege und Betreuung von Demenzkranken zugeschnitten sind, sind praktisch nicht vorhanden. Die größten Hindernisse für die Pflege und Betreuung an Demenz erkrankter Menschen sind der Mangel an professioneller Führung, dass nicht erworbenen Fachwissen der Mitarbeiter, zu niedrige nationale Personalschlüsselregelungen und veraltete organisatorische Prozesse innerhalb der Institutionen.

V diplomski nalogi smo ugotavljali kaj stanovalcem socialno varstvenega zavoda pomeni skupina starih ljudi za samopomoč in če pripomore k bolj kakovostnemu bivanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, vključeni so bili starostniki, ki v socialno varstvenem zavodu obiskujejo skupine za samopomoč. Večina članov se srečanj udeležuje enkrat tedensko in skupini so se pridružili z razlogom, da se med seboj bolje spoznajo. Skupina jim pomeni oporo in jim omogoča zagotavljanje potreb po medčloveških odnosih. Stari ljudje se še vedno radi družijo in pogovor, ki je temeljna dejavnost skupin za samopomoč, jim pomeni zelo veliko. Rezultati nam torej pokažejo, da so skupine starih ljudi v socialno varstvenem zavodu dobro obiskane in da zadovoljujejo nematerialne potrebe starih ljudi. Na kakovost življenja starih ljudi vplivajo pozitivno in pripomorejo k boljšemu bivanju v socialno varstvenem zavodu. The thesis shows the actual state of self-help groups in social institutions. The attention was directed to what does a self-help gropus means for eldery and if it can have a positive influence on the quality life of the eldery in social institution. For completing the research we used a survey questionnaire among the eldery who live in a social institution and are included in a group. We found out that groups of self-help beetwen the eldery act as great way to know each other and most of them attend meeting once a week. The results show us that groups of self-help can satisfy immaterial needs and the need to be connected to others. The eldery like to socialize and exchange personal experiences, above they need support and the feelinf of safety.

V diplomskem delu smo se osredotočili na naloge in organizacijo Slovenske filantropije v letu 2015, ko je v Evropi vladala begunska kriza. Namen diplomske naloge je, da dokažemo oziroma potrdimo, da bi država v obdobju krize težko delovala brez prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki so bile v tem času najbolj aktivne. Obrazložili smo pomen prostovoljstva in program migracije, ki ga izvaja Slovenska filantropija. V drugem delu smo na podlagi intervjuja opisali, kakšno vlogo je imela Slovenska filantropija, ko je nastopil čas krize, ter kakšna je bila njena odzivnost in organizacija. S pomočjo kritične analize smo neučinkovito skladiščenje preusmerili v učinkovito, in sicer s predlogi, kako izboljšati sistem zbiranja donacij in kako urediti prostore skladišč za lažjo orientacijo iskanja dobrin. Opisali smo, kako so se skladiščile stvari, ki so se zbirale, in kako so bile izdane v posameznih centrih. Pojasnili smo tudi, kako so reševali situacijo, ko je prišlo do pomanjkanja stvari. Ob zaključku smo prišli do sklepa, da je bila tudi tukaj prisotna logistika, ki je bila pomembna pri delovanju in organiziranosti nevladnih organizacij in pri medsebojni komunikaciji. This thesis focuses on the work and organization of Slovene philanthropy in 2015, when the refuges crisis in Europe was at its height. The goal of this thesis is to prove and confirm that it would be difficult for the country to operate without volunteers and non-government organizations, which were the most active at that time. We explained the meaning of volunteer work and the program of migration, which is performed by Slovene philanthropy. In second part, on the basis of an interview, we described the role of Slovene philanthropy at the time of the crisis and what their response and organization were like. With the help of critical analysis we changed an inefficient stockholding method into an efficient one, based on ideas for improving collecting donations and organizing storage rooms for easier orientation when searching for goods. We explained how the collected supplies were stocked and how they were distributed in individual centers. We also explained how the situation of commodities shortage was solved. In conclusion we realized that logistics was present here as well it was an important part of functioning and organization of non-governmental organizations and their mutual communication.

Namen diplomske naloge je predstaviti celoten proces proizvodne verige ter njenih sestavnih delov. Hkrati sta podrobno prikazani A-B-C in X-Y-Z analizi, prva je uporabljena tudi na primeru elektronik iz podjetja Gorenje d. o. o. V nalogi so opisani načini naročanja gospodarnih količin, med drugim naročanje ob signalni zalogi, naročanje v fiksnih časovnih intervalih, naročanje glede na potrebe in naročanje ob upoštevanju količinskih popustov. Prav tako je opisana pomembnost dobavnih verig ter njihov vpliv na uspešnost podjetja. Ker podjetje Gorenje uporablja računalniško podporo SAP, sem na kratko predstavil tudi to. V praktičnem delu je prikazana ideja o optimizaciji zaloge elektronik ter problem hitre zastarelosti nekaterih vrst materiala. The aim of the following diploma work is to present the whole process of the production chain and its components. A-B-C and X-Y-Z analyzes are shown in detail, the first being also used in the case of electronics used in company Gorenje d. o. o. The diploma work describes ways of ordering economical quantities, including ordering at the signal stock, ordering at fixed time intervals, ordering according to the needs and ordering with quantity discounts. The importance of supply chains and their impact on the company performance are also described. Because company Gorenje uses IT support from SAP, I shortly described it too. The practical part shows the idea of optimizing the stock of electronics and the problem of rapid obsolescence of certain types of material.

Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege pri obravnavi karcinomskih bolnikov. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev. Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p< 0,01). Ugotovili smo, da večje kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704). Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo. Background and Purpose: Workload and stress at work are becoming increasingly problematic as they decrease the workers’ productivity, increase absence, burnout and occurrence of numerous health problems. The purpose of this dissertation in to present workloads and stress in healthcare professionals when treating lung cancer patients from the psychological, physical and social environment perspective. Research methods: The study was based on a quantitative work method. We performed a cross-sectional study and used a survey questionnaire. The survey questionnaire consisted of three parts. The first part included demographic data, the second statements in the field of studying stress, and the third statements in the field of studying workloads. Results: In the final part we confirmed that workloads and stress are positively related (r=0.785, p< 0.01). We have established that the larger the workloads, the greater the stress in healthcare professionals treating lung cancer patients. There were no statistically significant differences between the degree of education of healthcare professionals and the level of stress (r=0.597, p=0.552). Healthcare professionals with an occupational record up to 20 years have assessed workloads as larger than those employed for more than 20 years (t=2.513, p=0.014). Although there is not statistically significant difference in the level of stress and occupational record, both groups assessed them as medium (t=0.382, p=0.704). Discussion and Conclusion: Healthcare professionals treating lung cancer patients are often exposed to stress, as cancer is a disease affecting a person not only physically but also mentally. Working with lung cancer patients is very demanding. The patients require a lot of diligent care to recover as much and as fast as possible.

Že pri nosečnicah, ki živijo v najbolj optimalnem okolju, nosečnost in porod predstavljata številne fizične in psihološke izzive, s katerimi se morajo spopasti. Tiste, ki v tem obdobju prestajajo še kazen pripora ali zapora, pa imajo večje možnosti za nastanek različnih tveganj in zapletov, saj so izpostavljene dodatnim stresorjem, kot so odvzem prostosti, pomanjkanje zasebnosti, skrbi glede njihove varnosti, neustrezna prehrana, neprimerno bivalno okolje, nezmožnost redne fizične aktivnost, omejen dostop do informacij o nosečnosti in porodu, ločitev od družine in morebiten odvzem otroka. V magistrski nalogi smo najprej s pregledom literature opredelili duševno in fizično stanje žensk v nosečnosti, kjer smo se osredotočili na psihološke potrebe žensk v času nosečnosti in negativne psihološke učinke, ki jih morda nosečnost predstavlja. Raziskali smo tudi kakšne fizične, zdravstvene in psihološke potrebe imajo zapornice v času nosečnosti in s katerimi dodatnimi stresorji se spopadajo v zaporu. Podrobneje smo opredelili tudi varnostne ukrepe vklepanja in vezanja, ki se jih uporablja pri nosečih zapornicah in prisotnosti pravosodnega policista ter odvzem otroka. Nato smo predstavili programe podpore, ki zmanjšujejo negativne učinke vodenja nosečnosti in poroda pri zapornicah. S poglobljenimi intervjuji, ki smo jih opravili z direktorico Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig, pravosodno policistko in dvema zaprtima ženskama, smo poskušali pridobiti vpogled v dejanski potek vodenja nosečnosti in poroda zapornic v Sloveniji. Potek nosečnosti in porod noseče zapornice je v Sloveniji večinoma primerljiv z nosečnico, ki med nosečnostjo ni v zaporu, z nekaj omejitvami, ki se nanašajo na odvzem prostosti in varnostni režim, pod katerim ženska prestaja zaporno kazen. Zaradi majhnega števila nosečih zapornic in zapornic, ki rodijo med prestajanjem zaporne kazni, bi v Sloveniji lahko za namene lajšanja psiholoških in fizioloških problemov nosečih zapornic pripravili projekt, kjer bi dule, v sodelovanju z osebjem ZPKZ Ig, nudile interaktivno individualno pomoč in oskrbo nosečim zapornicam med nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem. Pregnancy and childbirth present many physical and psychological challenges even for pregnant women who live in a most optimal environment. Women who during their pregnancy serve a sentence of detention or imprisonment are, on the other hand, more likely to develop various risks and complications due to their exposure to additional stressors, such as deprivation of liberty, lack of privacy, worry about their safety, inadequate nutrition, inadequate living environment, inability to exercise regularly, limited access to information about pregnancy and childbirth, separation from the family and possible removal of the child. The present thesis analyzes the mental and physical conditions of women in pregnancy with a literature review, focusing on the psychological needs of women throughout pregnancy and the negative psychological effects that might accompany pregnancy. It then continues to investigate which physical, health and psychological needs of pregnant prisoners ought to be met and which additional stressors are experienced while serving a prison sentence. Furthermore, the thesis defines in detail the safety measures used on pregnant prisoners, i.e. shackling and binding, the presence of a correctional officer and the removal of a child, and, finally, introduces support programs that reduce the negative effects of pregnancy and childbirth assistance offered to prisoners. Insight into the actual course of pregnancy management and childbirth experienced by prisoners in Slovenia has been gained through in–depth interviews with the Director of the Ig prison, a correctional officer and two imprisoned women. It turns out that the course of pregnancy and childbirth of pregnant prisoners in Slovenia is mostly comparable to that of free women, with some restrictions regarding the deprivation of liberty and the security regime under which the respective women have been serving their prison sentence. Due to a small number of pregnant inmates and inmates who give birth in prison in Slovenia, a project within which, in cooperation with the staff of the Ig women's prison, doulas could offer interactive individual assistance and care to pregnant inmates during their pregnancy, childbirth and postpartum period could be established in order to alleviate the psychological and physiological problems of pregnant inmates.

Vse od začetka organiziranih bojev logistika predstavlja pomemben element pri operativnosti vsake vojske. Vojaški material, kot so orožje, strelivo, sredstva za preživljanje, ter vojaška in druga oprema vojakov morajo biti proizvedeni ali pridobljeni in skladiščeni. Nenazadnje morajo biti vojaki transportirani in na bojišču oskrbovani s hrano in potrebnim vojaškim materialom. Ameriška secesijska vojna je na področju logistike predstavljala pravo revolucijo. Bila je namreč prva vojna, v katero je bil vpleten celoten kontinent. Za vodenje bojev na dolge razdalje pa sta morali obe strani, tako Unija kot Konfederacija, razviti učinkovit logistični sistem. Slednjega je zaznamovala iznajdba parnega stroja, kar je privedlo do izuma parnika in železnice. Prvega je v večji meri uporabljala Unija za namene vodnega transporta vojakov, živali, krme, hrane in druge vojaške opreme, železnico pa sta v vojaške namene v večji meri uporabljali obe strani. Že na začetku vojne se je izkazala premoč Unije na področju logistike, saj je imela večje proizvodne zmogljivosti, razpolagala pa je tudi z večjo železniško infrastrukturo, kar ji je omogočilo učinkovitejši in hitrejši transport vojakov in vojaškega materiala. Na drugi strani se je Konfederacija vseskozi vojno spopadala s številnimi logističnimi težavami, kot so produkcija in pridobivanje potrebnega vojaškega materiala, primanjkljaj vprežnih živali in krme, pomanjkanje potrebnega kadra za organiziranje in vodenje vodnega in rečnega transporta ter nenazadnje tudi nezadostno razvita in razkroj že obstoječe železniške infrastrukture. Ever since the origin of organized warfare, logistics have been an important factor of the operations of all armies. Material, such as arms, ammunition, food, and other military equipment, have to be produced or acquired and stored. Furthermore soldiers have to be transported to the battlefield and supplied in order to successfully carry out military operations. The American Civil War revolutionized military logistics. Namely it was the first war which spilled across the whole continent. In order to carry out long distance military operations both, Union and Confederacy, had to develop effective logistical systems. The biggest influence on their development had the invention of the steam engine which lead to the rise of steam boats and railroad. The former was mostly adopted by the Union which used rivers as means of transportation of troops, animals, fodder, food and other military equipment, while railroads were used in majority by both sides. The Union entered the war logistically better prepared, namely because of greater manufacturing capabilities and wider railroad network, which enabled more effective and faster transportation of troops, supplies, and other military equipment. Meanwhile, the Confederacy was not able to solve logistical problems, such as production and acquisition of the necessary material and military equipment, draught animals and fodder deficit, insufficient skilled workers who would organize and manage water and railroad transportation, and last but not least, underdevelopment and decline of the existing railroad infrastructure.