Search

Metafore in stereotipi le parcialno izražajo resničnost in resnico, zato njihovo verodostojnost in njihovo funkcijo v jeziku, gramatiki in semantiki določa obseg naše fizične in kulturne izkušnje, ki je osnova za njihovo abstrakcijo. Metaforični koncepti se lahko v nekaterih primerih s področij dobesednega pomena razširijo na obseg figurativnega jezika. Figurativni jezik pogosto služi za izražanje osnovnih in kulturnih vrednot. Znotraj prevladujoče kulture evalvacija delno zadeva podkulturo, ki sprejema osnovne vrednote, a jim daje različne prioritete. Prispevek obravnava stereotipe in simbole motiva pohlepa in potovanja v razmerju do judovske podkulture. Metaphors and stereotypes express reality and the truth only partially, so their authenticity and their function in language, grammar and semantics are determined by the range of our physical and cultural experience, which is the basis of their abstraction. In some cases, metaphorical concepts can be extended from the domains of literal meaning into the range of figurative language. Figurative language often serves to express basic and cultural values. Within the mainstream culture evaluation is partly influenced by subculture, which shares basic values, but prioritises them differently. This contribution deals with the stereotypes and symbols of the themes of greed and wandering in relation to Jewish subculture.

Diplomsko delo obravnava prvo judovsko vojno (66–73/4), hkrati pa obravnava padec jeruzalemskega templja in njegove posledice za krščanstvo in judovstvo od časa pozne antike do zgodnjega novega veka. V diplomskem delu smo se osredotočili na odlomek iz Judovske vojne (Jožef Flavij, Judovska vojna, 6. 236–270), v katerem je opisano, kako rimski vojak vrže baklo v jeruzalemsko svetišče in povzroči požar. Rimsko uničenje jeruzalemskega templja je pomenilo končno zmago Rimljanov v vojni za Jeruzalem leta 70. V Rimu so praznovali triumf in izgradili mnoge čudovite monumente v spomin na zmago nad Judi. Padec Jeruzalema leta 70 je pustil velike posledice v judovstvu in sinagoga je postala pomembnejša ustanova v judovski družbi. Zavzetje Jeruzalema leta 70 je prav tako imelo vpliv v krščanskem svetu preko književnosti. The dissertation deals with the First Jewish War (66-73/4) and at the same time examines the fall of the Jerusalem Temple and its consequences for Christianity and Judaism from Late Antiquity to Early Modern Age. In the dissertation we have focused on a passage from the Jewish War (Josephus, Jewish War, 6. 236-270), which describes how a Roman soldier throws a torch into the Jerusalem sanctuary and causes a fire. The Roman destruction of the Jerusalem Temple marked the final victory of the Romans in the war for Jerusalem in 70 AD. Rome celebrated the triumph and erected many beautiful monuments to commemorate the victory over the Jews. The fall of Jerusalem in 70 AD had a great impact on Judaism and the synagogue became an important institution in Jewish society. The capture of Jerusalem in 70 also had an impact on Christianity, in literature.

Judovsko pravo se od modernih pravnih sistemov loči po tem, da ureja vsa področja človekovega življenja, vključno s prehrano. Kašrut je hebrejski izraz za prehranska pravila judovskega prava. Ta med drugim določajo, katere živali je dovoljeno uživati in katerih ne, obredni zakol dovoljenih živali, metodi priprave mesa, da iz njega odteče vsa kri, kombiniranje različnih skupin živil ter pripravo, postrežbo, shranjevanje in uživanje mleka in mesa, ker ju je prepovedano mešati. Košer hrana je tista, ki jo je dovoljeno uživati, ker je v skladu s pravili kašruta in kot taka tvori pomemben del judovske kulture. Kašrut se uvršča v verski oziroma obredni del judovskega prava, ki zadeva razmerje Judov do Boga. Prehranska pravila temeljijo na Božjih zapovedih iz Tore – judovskih petih najbolj svetih knjig, in stremijo k svetosti osebe, prostora in časa. Pravila kašruta so most med vidnim in nevidnim, prehrana pa sredstvo za doseganje nevidnega, ko se Judje povezujejo z Bogom in iz obedovanja napravijo duhovni obred, zato je osrednji razlog pravnega urejanja prehrane skrb za dušo oziroma duhovno dobrobit. Uživanje košer hrane navzven loči Jude od drugih, spoštovanje kašruta pa prispeva k ohranjanju judovske identitete. Judje se s svojimi prehranskimi izbirami urijo v duhovni disciplini, uresničujejo Božjo voljo in in hodijo po poti, ki jo je zapovedal Bog, mu izkazujejo svojo pripadnost in postajajo sveti. Jewish law differs from modern legal systems in that it regulates all areas of human life, including diet. Kashrut is the Hebrew term for the dietary rules of Jewish law, that, among other things, stipulate which animals are allowed to be consumed and which not, ritual slaughter of animals fit for consumption, methods of preparing meat ensuring that all the blood drains from it, combination of different food groups, and preparation, serving, storage and consumption of milk and meat because the two are prohibited to be mixed. Kosher food is food that is fit for consumption because it conforms to the rules of kashrut and as such forms an important part of Jewish culture. Kashrut is classified as a religious or ritual part of Jewish law, which governs the relationship of Jews with their God. Dietary rules are based on God's precepts derived from the Torah – the Jewish holiest five books, striving for the sanctity of person, space and time. The rules of kashrut present a bridge between the visible and the invisible, food serving as a means of reaching the invisible, when Jews connect with God and make a spiritual ritual out of eating. It follows that the main reason for the legal regulation of diet is in fact taking care for the soul or spiritual well-being. Eating kosher food denotes Jews from others, therefore, observing kashrut contributes to the preservation of Jewish identity. Jews train themselves in spiritual discipline with their dietary choices, fulfill God's will and walk the path commanded by Him, devote themselves to God and become holy.

Pričujoče delo ima osrednji namen predstaviti sodobno judovsko apologetiko in polemiko, ki se najjasneje kaže v stiku z krščanstvom. Pri predstavitvi pa je zaradi neobhodnosti pomembnih dejstev potreben razmeroma obsežen pregled zgodovine judovske apologetike in celo judovske identitete kot osnovnega aksioma za raziskovalni del naloge. V prvem delu naloge je postavljeno pomembno vprašanje, ki k obstoju kliče celotno disciplino judovske apologetike – kaj je judovska identiteta. Pri odkrivanju zgodovinsko izpričanega odgovora se pojavijo štiri pristopi, ki so povzeti in komentirani v nalogi. Sledi del naloge, v katerem se poraja vprašanje nastanka polemike in apologetike judovstva v oziru do drugih religij, v tej nalogi izključno s krščanstvom in islamom. Isti del naloge vsebuje tudi zgodovinski pregled judovske apologetike in polemike s krščanstvom, kar je logično nadaljevanje začetnih teoretičnih predpostavk. V nalogi je moč zaslediti mnogotere vire judovske apologetike, ki so predstavljeni v kontekstu časa in kraja pojavitve. Predstavljeni so tudi razlogi za morebitno adaptacijo strategij verskega diskurza skozi čas. Zadnji del naloge pa je analiza sodobne popularne judovske apologetike in polemike v konkretnih primerih. Opisan je radikalen pristop verske denominacije Jews for Jesus in odgovor rabina Tovie Singerja, ki ga podaja v svojem delu »Let's Get Biblical! Why Doesn't Judaism Accept the Christian Messiah?«, ki je primer sodobne judovske apologetike. V delu je izpostavljenih nekaj primerov judovske legitimacije njihovega načina branja in razlaganja judovske Tore, kar posledično poskuša zanikati krščansko hermenevtiko. Naloga se sklene v sklepu, kjer so povzeti pomembni rezultati raziskovanja tematike in avtoričin komentar in opažanja. Das vorliegende Werk hat die Kernabsicht die gegenwärtige jüdische Apologetik und Polemik darzustellen, die sich am klarsten im Kontakt zwischen Christentum vorzeigt. Bei der Darstellung wird wegen der unumgänglich bedeutenden Fakten ein relativ umfangreicher Überblick der Vergangenheit der jüdischen Apologetik und sogar jüdischen Identität als eins grundlegenden Axioms für Forschungsteil des Werkes notwendig. In dem ersten Teil des Werkes ist eine wichtige Frage gestellt, die ruft die gänzliche Disziplin der jüdischen Apologetik in Existenz – was ist die jüdische Identität? Beim Entdecken der historisch belegten Antwort sind vier Beitritten, die im Werk zusammengefasst und kommentiert sind, erscheinen. Folgt der Teil des Werks, wo erwachst die Frage der Polemik und Apologetik des Judentums aus Rücksicht auf anderen Religionen, im diesen Werk ausschließlich mit Christentum und Islam. Dergleichen Teil des Werkes enthält auch einen historischen Überblick der jüdischen Apologetik und Polemik mit dem Christentum, was eine logische Fortsetzung initialen theoretischen Voraussetzungen ist. Im Werk kann man vielfältigen jüdischen Quellen der Apologetik finden, die sind im Kontext der Zeit und Raum des Erscheinens geschildert. Weiterhin sind auch die Gründe für eventuellen Adaptation von Strategien des religiösen Diskurses durch die Zeit dargestellt. Der letzte Teil des Werkes ist eine Analyse gegenwärtiger jüdischer Apologetik und Polemik in den konktreten Beispielen. Beschreibt ist ein radikaler Beitritt von Denomination Jews for Jesus und eine Antwort von den Rabbiner Tovia Singer, den er wiedergibt im seinen Werk »Let's Get Biblical! Why Doesn't Judaism Accept the Christian Messiah?«, was ein Beispiel der gegenwärtigen jüdischen Apologetik ist. Im Werk sind einigen Beispielen der jüdischen Befugnis ihre Weise des Lesens und Interpretation der jüdischen Torah dargestellt, was folglich die christliche Hermeneutik verneint. Das Werk ist im Abschluss zu Ende gebracht, wo die wichtigen Resultaten der Forschung zu diesem Thema und Kommentaren und Bemerkungen der Autorin zusammengefasst sind.

Osrednja tema diplomskega dela je z vidika etnološke obravnave vezana na praznovanje glavnih verskih praznikov znotraj krščanske (katoliške in pravoslavne), muslimanske in judovske tradicije. Delo obravnava predvsem praznovanje krščanske velike noči, muslimanskega kurbanskega in ramazanskega bajrama ter judovskega jom kipurja. Primerjava praznovanja teh praznikov je geografsko vezana na Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine. Ena izmed glavnih ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vprašanje soobstoja treh monoteističnih religij v Sarajevu, kot se kaže skozi običaje ob praznovanju glavnih verskih praznikov. Diplomsko delo prikazuje, v kolikšni meri je možno medsebojno spoštovanje in sobivanje katolikov, pravoslavcev, muslimanov in Judov na območju Sarajeva v današnjem času in v preteklosti. V literarno-religioznem smislu se diplomsko delo osredotoča na glavne molitve, ki se izgovarjajo v času omenjenih verskih praznikov. Izpostavljena je predvsem literarna struktura molitev Očenaš, El-fatiha in Kol nidrej. Glavni del literarne analize je namenjen njihovem prošnjem delu. Sledi njihova primerjava, ki temelji na bistvenih razlikah ter podobnostih. Diplomsko delo prikazuje oblike sobivanja različnih monoteističnih religij. Prazniki imajo v fizičnem svetu povezovalno moč med ljudmi, saj različne šege in navade delujejo povezovalno. Molitev pa predstavlja duhovno povezavo med verujočimi in Bogom ter med verujočimi med seboj. Bistvo religije je združevanje, tako na fizični kot tudi na duhovni ravni v celoto. The main topic of this work is from ethnological point of view primarily linked to celebration of major religious holidays within the Christian (Catholic and Orthodox), Muslim and Jewish traditions. The topic is mainly related to the celebration of Christian Easter, Muslim Eid Al-Fitr and Eid Al-Adha, and also Jewish Yom Kippur. The comparison between the celebrations within all of the main religious holidays is geographically related to Sarajevo, the capital of Bosnia and Herzegovina. One of the main findings in this work is related to the question of coexistence between three different monoteistic religions in Sarajevo, which is presented through the customs of celebrating the main religious holidays. This work shows the extent to which mutual respect and coexsistence of Catholic, Orthodoxs, Muslims and Jews is possible in the city of Sarajevo, in the present day and also in the past. In the literary-religious sense, this work focuses on the main prayers performed during the mentioned religious holidays. Fundamental part of the work is mainly focused on the literal structure or analysis of three different prayers, named Our Father, El-Fatiha and Kol Nidrei. The main part of the literary analysis is focused mainly on their request part. The highlighted part is also their comparison, which is based on their essential differences and similarities. This work as a whole shows forms of coexistence of different monotheistic religions. Holidays have a power of connecting people in the physical world, where people connect with each other through various costums and habits. The prayer shows the connection between people and God and also a connection between people. Religion is the one whose essence is mutualy uniting both, the physical and also the spritual level into a common whole.

Celanova poezija je močno povezana z njegovim judovskim poreklom in dogodki v mladosti. Podaja nam košček zgodovine, kot tega ne more izraziti noben drug medij, in ima sposobnost izraziti občutke groze, utesnjenost cikličnosti časa, nasilja, izgubljenosti in tavanja. Bralčevo podoživljanje pesmi spodbuja njegovo razmišljanje o zgodovini, človeštvu in vlogi umetnosti v vsakdanjem življenju. V diplomskem delu sem analizirala elemente judovstva v Fugi smrti, ki se v tem delu kažejo preko tematike, motivov in literarnih nanašalnic na druga dela bodisi s področja glasbe bodisi s področja literature. Analizirala sem tako aluzije na avtorje judovskonemškega kot tudi nemškega porekla, ki so bili v času Celanovega življenja že umeščeni v umetnostni kanon na svojem področju. Ugotovila sem, da pesem na popolnoma osnovni pomenski ravni dobro deluje že ob prvem branju, vendar se Celanovo mojstrstvo pokaže šele informiranemu bralcu, ki v njej prepozna in razčleni razsežno semantično polje elementov judovstva v kontekstu časa, v katerem je nastala. Celan's poetry is greatly linked to his Jewish origin and events that occurred in his past and youth. It grants us a piece of history in a way, which can not be expressed with any other media. The poem has the ability to voice feelings of terror, the confinement of the cyclicality of time, violence, evanescence and perpetual wandering. The reader's immersion in the songs encourages him to think about history, humanity and the roles of art in the everyday life. In my thesis I analysed the elements of judaism in the Death Fugue, which are shown through the choice of theme, motives, and literary references to other works from the field of culture, music and literature. Analysed are also the allusions to authors of a Jewish-German origin and other of a German origin, who have already at the time been positioned in the artistic canon. I have found, that the song works well on a basic semantic level, but Celan's mastery is fully appreciated only with a well informed reader, who can identify and parse the large semantic field of the elements of Judaism in the contex of time in which it was written.

Tema moje diplomske naloge je Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni. Dogajanje na tem področju je bilo v zgodovini zelo razgibano, kar je opazno še danes. V nalogi poskušam prikazati dogajanje po končani prvi svetovni vojni tudi s pomočjo zgodovine, saj je bilo to zelo pestro že od pojava prvih civilizacij in islama, ki je pustil v zgodovini Bližnjega vzhoda največji pečat. Nenehno so se ponavljale napetosti v religiji med šiiti in suniti, ki so večinoma prerasle v vojne. Tako je bilo tudi v obravnavanem obdobju, kjer se verskim vzrokom pridružijo še judovski dejavnik in zahodne velesile, ki so zaradi lastnih interesov ta nasprotja krepile do te mere, da je v današnjem času območje Bližnjega vzhoda ena od najbolj nemirnih regij. My diploma thesis presents the Middle East after the First World War. Happenings in the history of this area were very eventful, which is noticeable today. With the help of history I try to display the developments after the First World War which were very varied since the emergence of the first civilizations and Islam. The latter left the largest mark in the history of the Middle East. Tensions in religion between Shiites and Sunnis were occurring constantly and most of them escalated into war. This was also the case in the period where the Jewish factor and the Western forces joined religious causes. As a result of self-interest, Western forces strengthen the conflicts to such an extent that today Middle East region is one of the most turbulent regions.

Prispevek skuša odgovoriti na vprašanje, kakšna je po Svetem pismu uspešna ženska in kaj lahko svetopisemske ženske o tem svetujejo sodobni ženski. Sodobna literatura vzpostavlja povezavo z judovskimi ženskami preteklosti na način, ki presega preprosto gledanje na njihovo življenje kot zatirano in oropano možnosti. V njih vidi raznovrstno moč in zapletenost. Tako podobo je brez dvoma zgradila tudi na temelju Svetega pisma in drugih virov skozi zgodovino. Izkaže se, da ženska vseh časov, tako tudi tista iz Svetega pisma, poseduje moč, s katero načrtuje, doseže, ohranja in brani življenjske vrednote. Le-te ji predstavljajo ljubezen moža, otroci in dom ter uresničenje osebnega daru ustvarjalnosti. Uresničenje tega je v veliki meri odvisno od kulturnih dejavnikov časa in okolja. Toda ženska nikoli ni bila zgolj pasivna sprejemnica danih dejstev in narekov, temveč vedno tudi sooblikovalka kulturnih standardov. S tem, kako jih je sprejemala, udejanjala, jih presegala, se jim upirala, jih prelamljala, je sooblikovala vzorce mišljenja, vrednotenja in ravnanja. The paper aims to answer the question what a successful woman according to the Holy Scripture is like and what the biblical women could suggest the contemporary woman in this matter. Modern literature makes a connection with the Jewish women of the past in the way which transcends a simple viewpoint of their life as being supressed and robbed of options. It sees in them the diversity of power and complexitiy. Such an image has doubtlessly been built also on the Holy Scripture and other sources throughout history. It turns out that the woman of all ages, so also the one from the Holy Scripture, possesses the power with which she plans, obtains, keeps and guards the life values. They consist of the love of her husband, children, home and the realization of her personal gift of creativity. Its realization is largely dependent on the cultural factors of time and environment. Yet the woman has never been just a passive recipient of given facts and dictates. She was always a co-shaper of cultural standards. By the way of accepting, activating, transcending, opposing, breaking them, she has co-shaped the patterns of thinking, evaluating and acting.

Hazari so bili srednjeveško polnomadsko ljudstvo turškega izvora, ki so se v času od 7. do 11. stoletja naselili na področju današnje zahodne Rusije, vzhodne Ukrajine, Azerbajdţana in delih Gruzije. Bili so ena izmed najnaprednejših civilizacij in so predstavljali vez med islamski nomadskimi ljudstvi in Bizantinskim cesarstvom. V diplomski nalogi je kronološko predstavljen čas pred nastankom hazarske drţave, čas obstoja, njene politične in gospodarske značilnosti. Poseben poudarek naloge je namenjen najpomembnejšemu dogodku v kratkem obstoju te drţave – sprejetju judovstva kot drţavne vere. The Khazars were a medieval semi-nomadic Turkic people who in the period from the 7th to the 11th century settled in the area of present-day western Russia, eastern Ukraine, Azerbaijan and parts of Georgia. They were one of the most advanced civilizations and represented a link between the Islamic nomadic peoples and the Byzantine Empire. In this diploma thesis in chronological order represented are the time before the existence of the Khazar state, the time of existence, its political and economic characteristics. Special emphasis is aimed to the most important event in the short existence of this country – the acceptance of Judaism as a state religion.

Poznavanje različnih religij, in njihovih stališč do zdravja omogoča zdravstvenim delavcem lažje komuniciranje s pacienti ter pripomore k njihovi celostni obravnavi. Namen diplomskega dela je predstaviti odnos islama, judovstva in krščanstva do zdravega življenjskega sloga ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo prakse teh religij na zdravje ljudi. Diplomsko delo je teoretično, uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pregledom domače in tuje literature, dostopnih elektronskih virov ter rezultatov različnih raziskav smo ugotovili, da imajo največji vpliv na zdravje ljudi verske prakse, ki vključujejo v svoje delovanje tudi ozaveščanje o škodljivosti alkohola, tobaka in svinjine ter prednostih vegetarijanskega načina prehranjevanja. Ugotovili smo tudi, da obstajajo verske skupnosti, kot so krščanska adventistična cerkev, mormonska cerkev ter posamezne judovske ustanove, ki si še posebno prizadevajo za zdrav življenjski slog in promovirajo zdravje. Sklepamo lahko, da nekatere verske prakse v islamu, judovstvu in krščanstvu pozitivno vplivajo na zdravje pripadnikov teh religij. Ta vpliv bi bil še večji, če bi pripadniki teh religij dosledno upoštevali načela zdravega življenjskega sloga. Being informed about different religions and their stance towards the health improves the health worker's communication with their patients and helps in their holistic assessment. The goal of this theoretical thesis paper is to present the perspective that Islam, Judaism and Christianity have on healthy lifestyle and to find out the scope of influence the religious practices have on human health. After the extensive research of both Slovenian and foreign literature, available online sources and existing research results, we have come to the conclusion that the major positive influence on human health comes from religious practices that raise awareness about detrimental effects of alcohol, tobacco and swine flesh, with the additional notion that the vegetarian diet is beneficial to health. It has been shown that there are several religious communities that place a great importance on healthy lifestyle, both in practice and in raising awareness of this importance. The most influential amongst them are the Seventh – day Adventist Church, Mormon Church and certain Jewish institutions. We have come to the conclusion that certain practices in Islam, Judaism and Christianity do indeed have beneficial effects on the health of members of these religious systems. The influence on the health would increase manifold if more members of these religions were consistent in those practices.

Judovska zgodovina že sama po sebi predstavlja nekaj mističnega, neraziskanega. Še posebej, ko je govora o judovski zgodovini 1. stoletja n. š. Glavni namen diplomske naloge je analizirati judovsko zgodovino tega časa predvsem na področju rimske province Judeje ter predstaviti razvoj judovstva skozi oči sodobnika, judovskega zgodovinarja in pisatelja, Jožefa Flavija. Današnje območje Palestine je bilo v začetku 1. stoletja n. š. samostojna judovska država, ki pa je bila kmalu vključena v Rimsko cesarstvo. Judje so tako izgubili naprej teritorialno neodvisnost, sčasoma pa so bili podvrženi še kulturni, gospodarski in verski nadvladi Rimljanov. Glavni vir za preučevanje tega obdobja judovske zgodovine so dela judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Flavij pa ni bil samo judovski zgodovinar in pisatelj bil je poveljnik judovske vojske v Galileji v velikem judovskem uporu v letih 66—73, ki je bil med uporom zajet in je tudi nastopil v vlogi tolmača pri rimskem cesarju Vespazijanu. Pod pokroviteljstvom flavijske dinastije je v Rimu napisal štiri dela, v katerih opisuje zgodovino judovstva do konca velikega upora leta 73. Njegova dela tako predstavljajo temeljni vir za preučevanje judovske zgodovine na področju Judeje in bližnjih območij v 1. stoletju n. š. Jewish history itself is somehow mystic and unexplored especially regarding the Jewish history of the 1st century C.E. The main purpose of my diploma paper is analyzing Jewish history of this era in the region of Roman province Judea and presenting the development of Judaism through the eyes of the contemporary, Jewish historian and writer, Josephus Flavius. At the beginning of the 1st century C.E. the present-day area of Palestine was an independent Jewish state, which soon became incorporated in the Roman Empire. At first the Jews lost their territorial independence and later on they were also subdued to cultural, economic and religious Roman supremacy. The main sources for studying the Jewish history of this era are the works of the Jewish historian Josephus Flavius. Flavius was not only a Jewish historian and writer he was also the chief commander of the Jewish army in Galilee in the times of the Great revolt in years 66–73. During the revolt he was captured by the Romans and was later employed as an interpreter by the emperor Vespasian. Under the patronage of Flavian dynasty Josephus wrote four works in which he describes the history of Judaism till the end of the Great Revolt in year 73. Works of Josephus Flavius thus represent the primary source for research of Jewish history in Judea and its surrounding areas in the 1st century C.E.