Uvod: Kakovosten in diagnostično uporaben rentgenogram dosežemo s pravilno izbiro ekspozicijskih pogojev in z radiografsko rešetko, ko je ta potrebna. Radiografsko rešetko v radiološki praksi uporabljamo z namenom izboljšanja kontrastne ločljivosti, saj absorbira sipano sevanje. Za doseg izboljšane kontrastne ločljivosti moramo povečati ekspozicijske pogoje. Ob nepravilni spremembi le-teh se posledice odrazijo v slabi kontrastni ločljivosti in slabem razmerju signal-šum. Produkt toka in časa vpliva tudi na ekspozicijski indeks. Če prvega podvojimo, se podvoji tudi slednji. Ekspozicijski indeks je numerični parameter, ki poda povratno informacijo o količini sevanja. Količino sevanja lahko izrazimo z DAP (Dose Area Product), ki predstavlja produkt doze in površine. To je dokazano najboljša količina za oceno efektivne doze. Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako se spreminjata ekspozicijski indeks ter dozna obremenitev pacienta pri slikanju s spremenjenim razmerjem rešetke. Zanimalo nas je ali so bucky faktorji, dostopni v literaturi ustrezni tudi za računalniško radiografijo. Cilj je bil eventuelno potrditi uporabo bucky faktorjev, v nasprotnem pa določiti nove vrednosti, ki bi bile primerne tudi v računalniški radiografiji. Metode dela: Metode dela zajemajo pregled literature in ključni eksperimentalni del. Na fantomu medenice smo merili ekspozicijski indeks in DAP. Slikali smo z začetno pospeševalno napetostjo 70 kV, ki je priporočena za slikanje kolka, vse do 90 kV. Za določitev bucky faktorja smo izvedli tudi sklop meritev brez rešetke. Jakost snopa smo sproti prilagajali, da ekspozicijski indeks nebi presegel optimalnih vrednosti, ki smo si jih predhodno določili. Pri elektronski nastavitvi ekspozicijskih pogojev smo upoštevali razmerje rešetke, razdaljo na katero je fokusirana, bucky faktor in ekspozicijske vrednosti, ki jih ponuja aparat. Rezultati: Rezultate smo zbrali in predstavili v tabelah, ki prikazujejo serijo meritev izvedenih na fantomu medenice v AP projekciji. Pri prestopu iz tehnike slikanja brez rešetke v tehniko slikanja z rešetko se zviša ekspozicijski indeks, prav tako se poveča dozna obremenitev. Na osnovi naših meritev moramo pri uporabi rešetke z razmerjem 12:1 in 13:1 produkt toka in časa izračunano povečati za bucky faktor 5, da ohranimo ekspozicijski indeks okoli idealnega (±6 %). Ugotovili smo, da je doza, ki jo prejme fantom pri tehniki slikanja z rešetko in temu ustrezno prilagojenimi ekspozicijskimi pogoji, pri začetni vrednosti 70 kV za kar 545 % večja od doze, ki jo prejme pri slikanju brez rešetke. Pri pospeševalni napetosti 90 kV pa je dozna obremenitev pri tehniki slikanja z rešetko za 479 % večja kot pri slikanju brez nje. Doza se je tekom meritev in povečevanja pospeševalne napetosti pri obeh načinih slikanja zmanjšala. Pri slikanju brez rešetke je bila doza pri vrednosti 90 kV za 30,9 % manjša kot pri 70 kV, pri slikanju z rešetko pa za 39,3%. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali nove bucky faktorje in njihov vpliv na dozo. Razprava in zaključek: Iz meritev opravljenih v naši raziskavi lahko zaključimo oziroma potrdimo pravilo, ki pravi, da pri prehodu iz slikanja brez rešetke v slikanje z rešetko, katere razmerje je 12:1, povečamo ekspozicijske pogoje v povprečju za pet krat, prav tako lahko sklepamo, da se ekspozicijski pogoji v računalniški radiografiji povečajo za bucky faktor 5 tudi pri uporabi rešetke z razmerjem 13:1. Naš bucky faktor se pri 70 kV za +1,63 razlikuje od bucky faktorjev zapisanih v literaturi Bushonga, Carola in Currya. Po primerjavi s Carltonom, pa je naš bucky faktor pri 85 kV nižji za 0,5. Bucky faktor določa tudi dozno obremenitev pacienta, vendar je za prikaz doze bolj primeren produkt med dozo in površino. Vrednost DAP z višanjem pospeševalne napetosti pada, tako pri uporabi rešetke kot pri slikanju brez nje. Podobno lahko trdimo tudi pri primerjavi rešetk z različnima razmerjema. Introduction: A high-quality and diagnostically useful x-ray is achieved by the correct choice of exposure conditions and the radiographic grid when needed. Radiographic grid in radiological practice is used to improve contrast resolution because it absorbs scattered radiation. To achieve improved contrast resolution we have to increase exposure parameters. In the event of improper changes of exposure parameters the consequences are reflected in poor contrast resolution and poor signal-to-noise ratio. Tube current-exposure time product also affects the exposure index. If the exposure time product is doubled the exposure index doubles as well. The exposure index is a numerical parameter that gives feedback on the amount of radiation. The amount of radiation can be expressed with DAP (Dose Area Product). This has been proven to be the best quantity to evaluate the effective dose. Purpose: The purpose of this thesis is to determine how the exposure index and the patient's dose load change when using grids with different ratios. We were interested in whether the bucky factors accessible in the literature are also suitable for computer radiography. The goal was to confirm the use of bucky factors otherwise to determine new values. Methods: The methods of work comprise a literature review and the experimental part. We measured the exposure index and DAP on the pelvis phantom. We used an initial accelerating voltage of 70 kV which is recommended for hip x-ray. To determine the bucky factor we also carried out a set of measurements without using a grid. We were adjusting the beam so the exposure index would not exceed the optimal values we have previously determined. In the electronic setting of the exposure conditions we took into account the grid ratio, the focal distance, the bucky factor and the exposure values offered by the appliance. Results: The results are collected and presented in tables showing a series of measurements performed on the pelvis phantom in the AP projection. When switching from a non-grid technique to a grid imaging technique the exposure index increases and the dose load increases as well. Based on our measurements, when using a 12: 1 and 13: 1 grid the tube current-exposure time product (mAs) should be calculated by bucky factor 5 to maintain the exposure index around the ideal value (± 6%). We found out that the dose received by the pelvis phantom in grid imaging technique and appropriately adjusted exposure parameters at the starting value of 70 kV is for as much as 545% higher than the dose it receives when imaging without grid. With accelerating voltage of 90 kV when imaging with grid the dose increases for 479% in comparison with imaging without it. During the measurement and increase of the accelerating voltage the dose decreased in both methods of imaging. In the case of non-grid imaging the dose at 90 kV was for 30.9% lower than at 70 kV and 39.3% when using the grid. Based on the experimental work we calculated new bucky factors and their effect on dose. Discussion and conclusion: From the measurements carried out in our study we can conclude or confirm the rule that says the increase of exposure parameters occurs when moving from non-grid imaging technique to imaging with grid with ratio of 12:1. We can as well conclude that the exposure parameters in computer radiography increase by bucky factor 5 when using a grid with ratio of 13:1. Our bucky factor at 70 kV differs for +1.63 from bucky factors written in the literature of Bushong, Carol and Curry. After the comparison with Carlton our bucky factor at 85 kV is lower by 0.5. The bucky factor also determines the patient's dosing load however the more suitable method used for the assessmant of patient dose is dose area product (DAP). The DAP value increases with the accelerating voltage drop when using the grid or imaging without it.