Search

Magistrska naloga z naslovom Zgodovinske vsebine v učbenikih za predmet domovinska in državljanska kultura ter etika (v nadaljevanju DKE) pojasnjuje, kakšna je povezanost zgodovinskih vsebin in vsebin pri predmetu domovinska in državljanska kultura ter etika in kako se to odraža v učbenikih, učnih načrtih in pri izvedbi učnih ur. Naloga vključuje analizo učnega načrta za DKE, ki kaže na številne navezave na predmet zgodovina. V skladu z učnim načrtom so večinoma napisani tudi potrjeni učbeniki za DKE za 7. in 8. razred, ki smo jih analizirali in pri tem ugotovili, da vsebujejo navezave na zgodovinske vsebine, ki jih učenci spoznavajo v osnovni šoli. Z namenom dokazati, da se lahko izvede učna ura pri DKE v 7. in 8. razredu s poudarkom na zgodovini za vsak vsebinski sklop in z vsemi učnimi metodami in učnimi sredstvi, smo v 7. razredu izvedli učno uro z naslovom Nastanek Republike Slovenije, v 8. razredu pa učno uro z naslovom Kaj je demokracija. Dokazali smo visoko stopnjo medpredmetnega povezovanja in navezovanja med predmetoma na ravni vsebine, učnih metod in učnih sredstev. Rezultati ankete, ki je bila izvedena med učenci, in intervjujev, ki so bili opravljeni z učitelji, ki poučujejo DKE, kažejo, da je učbenik še vedno zelo pomembno učno sredstvo in je pri pouku koristen, saj omogoča ponovno branje obravnavane teme. Z magistrsko nalogo želimo spodbuditi učitelje k iskanju medpredmetnih povezav in k njihovemu vključevanju v pouk zgodovine in DKE. Master's thesis entitled History in Patriotic and Civic Culture and Ethics Textbooks (hereafter PCE) textbooks explains the connection among history related contents and those addressed within the subject patriotic and civic culture and ethics. Furthermore, it shows how these connections are reflected in textbooks, curricula and during lessons. The thesis includes the analysis of PCE curriculum, which shows many correlations with the school subject history. Confirmed PCE textbooks for 7th and 8th grade are also written in accordance with school curriculum and the research has shown that those analysed textbooks contain correlations with history related content, taught at primary school. To prove that it is possible to prepare and conduct a PCE lesson in 7th and 8th grade with the emphasis on history for each content section, we prepared a 7th grade lesson entitled The origin of the Republic of Slovenia and an 8th grade lesson entitled What is democracy. We have proven a high level of cross-curricular links and correlations between the two subjects as far as contents, teaching methods and teaching materials are concerned. Based on the results of a survey concluded among the students and interviews with PCE teachers we can conclude that textbook is still a very important teaching aid and it is useful during lessons as it enables re-reading the addressed topics. The aim of this thesis is to encourage teachers to search for cross-curricular links and include them in the History and PCE lessons.

V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju. Die Einführung in die Diplomarbeit mit dem Titel Der moderne Unterricht der Geschichte im Licht der neunjährigen Grundschule stellt die Beschreibung der Umständen vor, die zu den Änderungen auf dem Gebiet des Grundschulsystems in unserem Land geführt haben. Die Veranlassung für die Einführung der neunjährigen Grundschule wurde mit den Mängeln des damaligen Schulsystems, mit dem Vergleich des slowenischen Systems und des europäischen Systems und mit dem Wunsch nach EU-Beitritt verbunden. Die neunjährige Grundschule ist in drei Erziehungs und-Unterrichtswesenperioden erteilt. Das Schulfach Geschichte fängt in der sechsten Klasse der neunjährigen Grundschule an. Der Kern meiner Erforschung war die Feststellung der modernen Unterrichtsweise beim Fach Geschichte im Vergleich mit der vorigen Unterrichtweise in der achtjährigen Grundschule mit überwiegendem Frontalunterricht und minimalem Gebrauch von Lehr- und-Hilfsmitteln und Methoden. Die Einführung der obligatorischen neunjährigen Grundschulausbildung verursachte die Änderungen im Lehrplan für die Geschichte sowie im Unterricht dieses Faches. Der moderne Unterricht wurde auf diese Weise mehr wirksam, dynamisch und bietet größere kausal folgende Belesenheit in Hinsicht auf die bestimmte Problematik in der vergangenen Epochen der Menscheit, was aber eine Nachwirkung auf die heutigen Verhältnisse und auf die heutige Position eines Einzelnen in der Gesellschaft hat. Aufgrund meiner Erforschung kann ich betonen, dass in Gebrauch noch immer Frontalunterricht ist, obwohl die Lehrer immer häufiger nach verschiedenen Kombinationen von den Lehrmethoden bei dem gleichzeitigen Gebrauch der modernen Lehr- und-Hilfsmitteln greifen, die ihnen die Arbeit in der Klasse erleichtern. Es gibt immer mehr Forschungslernen, das vor allem in der höheren Klassen der erneuten Grundschule vorkommt. Unter den besonderen Arbeitsformen ist es sinnvol den Geschichtszirkel und den Leistungskurs zu betonen. Die beiden sind in der Grundschule durchgehend anwesend, mit der Ausnahme des Nachhilfeunterrichts, der in der neunjährigen Grundschule nicht mehr aktuell ist. Meine Forschung basiert auf der Analyse der primären und sekundären Quellen und auf der Analysenangaben, die ich mit der Hilfe der Forschungsmethode bekam. Ich benutzte die Gesprächsmethode - die Methode des strukturierten Interviews -, mit der ich fünf Geschichte Lehrer aus fünf verschiedenen Schulen in Pomurje (Übermurgebiet) ausfragte.