Search

The Supporting Inclusive School Leadership (SISL) project investigates how to develop and promote inclusive school-level leadership through national and local-level policy frameworks and support mechanisms. The SISL Self-Reflection Tool aims to stimulate professional dialogue and collaborative policy development within and across schools and at different policy levels. It is intended for: school leaders and leadership teams seeking guidance in adopting and developing inclusive leadership practices; policy-makers responsible for developing and implementing policies for inclusive education at national, regional and/or local levels. This self-reflection tool builds on two issues from the SISL policy framework: aspirational standards for inclusive school leadership and the supportive policy framework. It enables reflection and exchange among the different stakeholders to identify gaps that need to be addressed. The self-reflection tool is open-source, so users may adapt it to their own needs and contexts, provided they include a reference to the original source. It is available for download below as a Word file and as a PDF. PLEASE NOTE: This record contains only the English version. Translated versions in all the Agency's languages, including English, are available in this record., This publication has been funded with support from the European Commission. This publication reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein., {"references":["European Agency for Special Needs and Inclusive Education, 2021. Inclusive School Leadership: A Tool for Self-Reflection on Policy and Practice. (M. Turner-Cmuchal, E. Óskarsdóttir and M. Bilgeri, eds.). Odense, Denmark"]}

Smrt je pojav, s katerim se srečujemo vsak dan, pa vseeno neradi razmišljamo o njem. Bolj močno se ga zavemo, ko izgubimo koga od naših dragih. Takrat moramo iti skozi proces žalovanja, ki pa ga dosti lažje prenesemo, če smo vsaj malo pripravljeni na to, da se tak dogodek lahko zgodi. Včasih potrebujemo pomoč, da prebolimo izgubo bližnje osebe in takrat je zelo pomembno, da to pomoč dobimo. Tudi otroci v osnovnih šolah se srečujejo s smrtjo. Izguba bližnje osebe je za marsikaterega otroka zelo težka in ker je velikokrat njegova družina sama preobremenjena s prebolevanjem izgube, je pomembno, da se ponudi pomoč otroku v šoli. Naloga govori o pomoči žalujočemu otroku v osnovni šoli. V teoretičnem delu se dotakne pojma smrti in žalovanja na splošno, opiše faze žalovanja, ki naj bi jih ob smrti bližnje osebe predelal vsak človek. Sledi podrobna analiza razumevanja in doživljanja smrti pri različno starih otrocih. V nadaljevanju so opisane potrebe žalujočih otrok ter ustrezna pomoč. V zadnjem poglavju se naloga dotakne pomoči žalujočemu učencu v osnovni šoli ter preventivnega pogovora. Empirični del temelji na odgovorih 288 anketiranih učiteljev, šolskih svetovalnih delavcev ter vodstva šole (ravnatelji in pomočniki ravnateljev) iz slovenskih osnovnih šol. Analiza rezultatov je pokazala, da se večina anketiranih zaveda pomena pomoči žalujočemu učencu ter pogovora z učenci o tej temi. Načrtovane pomoči žalujočim učencem je v Sloveniji izredno malo, kjer pa je, jo v večini izvajata šolska svetovalna služba ali učitelji. Več kot polovica anketiranih se čuti usposobljenih za pogovor z učenci o temi smrti, manj se jih počuti usposobljenih za pomoč žalujočim učencem. Glede dodatnih izobraževanj je več kot polovica anketiranih odgovorila, da si želi dodatnih izobraževanj na to temo. Death is a phenomenon that we encounter every day but we still do not like to think about it. We become more aware of it when we lose someone from our loved ones. Then we have to go through the process of mourning but it is much easier to cope with it if we are at least a little bit prepared for the fact that such an event could happen. Sometimes we need help to get over the loss of a loved one and then it is very important to get this help. Even children in primary schools are faced with death. The loss of a close person is difficult for some children and because the family is often too occupied with dealing with the loss it is very important to offer assistance to a child at school. The diploma is about the help to a grieving child in a primary school. The theoretical part deals with the terms ‘death’ and ‘mourning’ in general, describes the stages of mourning which should be processed by every person. A detailed analysis of understanding and experiencing of death for different aged children follows. Different needs of grieving children and appropriate assistance are described. The last chapter describes assistance to a grieving child and preventive conversation. The empirical part is based on the responses of 288 surveyed teachers, school counsellors and school leaders (principals and assistant principals) from the Slovene primary schools. The result analysis has shown that the majority of the surveyed people are aware of the importance of helping the grieving children and discussing the topic with them. There is not a lot of planned assistance to the children in need. But where it is it is offered by the school counsellors and teachers. More than half of the respondents feel qualified to talk with pupils about the topic of death, the less they feel qualified to assist grieving pupils. Regarding additional training, more than half of the respondents replied that they want additional education on the topic.

Šolska svetovalna služba in vodstvo šole sta najmanjša, a zelo pomembna podsistema šole s številnimi obveznostmi in širokim delovnim področjem. Ravnatelj je postavljen na čelo šole kot njen poslovni in pedagoški vodja in s tem v eni osebi združuje številne naloge, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces in zagotavljanje pogojev zanj. Predvsem v vzgojno-izobraževalne naloge je pogosto vključena tudi šolska svetovalna služba, ki sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in je integrirana v različna področja dela šole. V diplomskem delu smo opisali glavne naloge šolske svetovalne službe in vodstva šole, izpostavili pa smo tudi konkretna področja, na katerih podsistema sodelujeta. Ugotovili smo, da ravnatelji šolski svetovalni službi pogosto poverjajo naloge v zvezi z vzpostavljanjem in ohranjanjem stikov z javnimi strokovnimi zavodi, sodelovanje s starši in oblikovanje oddelkov. Zaradi razlik v konkretnih potrebah šole seveda prihaja do poverjanja različnih nalog, ki so včasih odvisne tudi od strokovnega profila šolskih svetovalnih delavcev. V empiričnem delu smo opravili študijo primera na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in ugotovili, da vodstvo te šole uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo, ki je vključena v vsa za njeno stroko relevantna področja dela šole, hkrati pa kljub nekaterim poverjenim nalogam ni preobremenjena, saj je na prvem mestu še vedno neposredno delo z otroki. Pri tem ima vso podporo vodstva šole. Der Beratungsdienst und die Schulleitung stellen zwei der kleinsten Untersysteme einer Schule dar, die aber sehr wichtig sind und einen sehr breiten Arbeitsumfeld haben. Die Schulleitung übernimmt gleichzeitig die Aufgaben der pädagogischen und der geschäftlichen Leitung der Schule und befasst sich so mit zahlreichen Aufgaben rund um den Erziehungs- und Ausbildungsprozess und die Sicherstellung der Bedingungen für das Funktionieren dieses Prozesses. In die Aufgaben, die vor allem den Erziehungs- und Ausbildungsprozess angehen, ist oft auch der Beratungsdienst eingeschlossen. Der Beratungsdienst kooperiert mit allen Teilnehmern dieses Prozesses und ist in verschiedene Arbeitsbereiche der Schule integriert. In der Diplomarbeit wurden die wichtigsten Aufgaben des Beratungsdienstes und der Schulleitung beschrieben und die konkreten Arbeitsbereiche, auf denen beide Untersysteme aufeinander treffen, hervorgehoben. Es hat sich herausgestellt, dass die Schulleitung einige ihrer Aufgaben oft dem Beratungsdienst anvertraut. Zu diesen Aufgaben gehören: Kontaktherstellung und –erhaltung mit öffentlichen Fachinstituten, Zusammenarbeit mit den Eltern und Klassenbildung. Verschiedene Schulen haben verschiedene Bedürfnisse und so wird auch der Beratungsdienst je nach diesen Bedürfnissen und den Berufsprofilen der Berater mit verschiedenen Aufgaben beauftragt. Im empirischen Teil der Diplomarbeit wurde eine Fallstudie an der Grundschule Osnovna šola Radlje ob Dravi durchgeführt, in der festgestellt wurde, dass die Schulleitung und der Beratungsdienst sehr gut mit einander kooperieren. Der Beratungsdienst ist auf der einen Seite in alle für seine Arbeit relevanten Arbeitsbereiche der Schule einbezogen und auf der anderen Seite nicht mit zusätzlichen Aufgaben überfordert, denn die Prioritätsaufgabe ist immer die unmittelbare Arbeit mit den Kindern. Hierbei wird der Beratungsdienst voll von der Schulleitung unterstützt.