Search

Uvod: Med najpogostejše preiskave, ki jih opravljamo tako v ambulantni kot bolnišnični dejavnosti, štejemo CT preiskave področja trebušnih in medeničnih organov. Glede na pogostost ponavljanja tovrstnih preiskav in množično kontrolo ob naključnih najdbah, bi bilo smotrno poiskati načine zmanjševanja prejete doze ionizirajočega sevanja in količine kontrastnega sredstva. To lahko dosežemo z različnimi tehnikami slikanja pri računalniški tomografiji. Dvo-energijski CT (ang. Dual-Energy CT) nam v nasprotju s konvencionalno CT metodo (ang. Single-energy CT) omogoča boljšo kontrastno ločljivost slik za biološko oceno mehkih tkiv. Namen: Namen je bil ugotoviti ali lahko s pomočjo tehnike DECT slikanja trebušnih organov zmanjšamo dozo sevanja in količino kontrastnega sredstva ter ohranimo diagnostično kakovost slike, primerljivo s SECT metodo slikanja. Metode dela: Raziskavo smo izvedli na CT aparatu Siemens SOMATOM Drive pri 100 pacientih napotenih na CT preiskavo trebušnih in medeničnih organov (50 z DECT metodo in 50 s SECT metodo). Področje trebušnih organov smo s SECT slikali v dveh fazah – nativna in venska, medtem ko smo z DECT zajeli samo vensko fazo (iz te smo pridobili virtualno nekontrastne slike – VNC). Zbirali smo podatke o pacientovih premerih v AP smeri na transverzalnih rezih v višini zgornjega pola leve ledvice. Za vsakega pacienta smo beležili tudi več dozimetričnih parametrov – CTDIvol, DLP in efektivna doza. Meritve objektivne kakovosti slik smo opravljali z merama SNR in CNR. Podatke o kvaliteti slik smo izmerili na transverzalnih rezih nativnih in venskih faz, področja vene porte in parenhima jeter. Rezultati: Razlika v meritvah AP diametrov na CT aparatu Siemens SOMATOM Drive je med SECT in DECT znašala 1,1 cm (4,2 %) in ni pokazala statistično značilne razlike (p=0,300). Meritve CTDIvol vrednosti venskih faz med metodama SECT in DECT so pokazale statistično značilno razliko – 3,1 % (p=0,033). Skupni DLP je bil pri DECT nižji za 46,8 % od SECT in je bil statistično značilno različen (p

Uvod: Slikanje ledvene hrbtenice sodi med radiološke preiskave z največjo dozno obremenitvijo v splošni radiografiji, saj bolnik prejme relativno visoko dozo ionizirajočega sevanja. Učinkovit način za zmanjšanje prejete doze pri slikanju ledvene hrbtenice je uporaba dodatne bakrene filtracije. Namen: Namen je ugotoviti, koliko se z uporabo dodatnih Cu filtrov spremeni doza sevanja pri rentgenskem slikanju ledvene hrbtenice in ali se spremeni kakovost rentgenogramov. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih na Siemens Multix (DR) in Siemens Vertix/Multix (CR). V prvem delu raziskave smo merili dozo (DAP) na fantomu, kjer smo naredili 5 slik v AP in 5 slik v LAT projekciji z 0 mm, 0,1 mm in 0,2 mm Cu filtracije na obeh rentgenskih aparatih. Drugi del raziskave smo izvedli na 120 pacientih, ki so bili naključno razdeljeni v 6 skupin po 20. 20 pacientov smo slikali z 0 mm, 20 pacientov z 0,1 mm in 20 pacientov z 0,2 mm Cu filtracije v AP in LAT projekciji. Pri vseh pacientih smo beležili maso in višino za izračun indeksa telesne mase (ITM), hkrati pa smo primerjali tudi DAP in efektivno dozo. Vse rentgenograme so na koncu neodvisno ocenili trije specialisti radiologi s pomočjo programa ViewDEX. Pred raziskavo smo pridobili dovoljenje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Rezultati in razprava: Raziskava na pacientih je pokazala, da se DAP vrednosti znižajo z uporabo dodatne filtracije 0,1 mm Cu in 0,2 mm Cu pri DR in CR tehnologiji. Vrednosti efektivnih doz se pri DR tehnologiji v AP in LAT znižajo, vendar je najbolj učinkovita uporaba 0,1 mm Cu filtracije, medtem ko je pri CR tehnologiji v AP projekciji najbolj učinkovita uporaba 0,2 mm Cu, pri LAT projekciji pa so se vrednosti efektivne doze pri uporabi Cu filtrov celo zvišale. Zaključek: Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da v kolikor se uporablja dodatna filtracija bakra pri slikanju ledvene hrbtenice je ta smiselna samo za vrednost 0,1 mm Cu pri DR tehnologiji. Za bolj podkrepljene zaključke pa predlagamo še dodatne raziskave pri čemer bi imeli večji nabor pacientov s primerljivim ITM, ter da bi upoštevali dejanski spekter rtg svetlobe iz različnih naprav. Introduction: Radiography of the lumbar spine is one of the radiological examinations with the highest dose in classical radiography. The effective way to reduce the radiation dose is an application of additional Cu filters. Purpose: The purpose is to determine how radiation dose in X-ray examination of the lumbar spine is changed when using additional Cu filters and if the image quality changes. Methods: The research was carried out in two parts on Siemens Multix MT (DR) and Siemens Vertix/Multix (CR). In the first part of the study, we measured the dose on the phantom, where we made five images in the AP and five images in the LAT projection with 0 mm, 0,1 mm, and 0,2 mm Cu filter on each X-ray. The second part of the study was carried out on 120 patients, randomly divided into six groups of 20. We took images of 3 groups in the AP and LAT projection, where we examined 20 patients with 0 mm, 20 patients with 0,1 mm, and 20 patients with 0,2 mm Cu filter. We recorded the mass and height for the body mass index (BMI) for all the patients and compared DAP and effective dose. In the end, all radiographs were evaluated independently by three radiologists with the use of ViewDEX imaging software. Prior to the study, the National medical Ethics committee approval was obtained. Results and discussion: Research has shown that DAP values are reduced with the use of additional filtration 0.1 mm Cu and 0,2 mm Cu in DR and CR technology. Regarding the values of effective doses, no additional filtration led to a significant decrease somewhere, the absolute values were even increased (without statistical characteristics). Effective dose is reduced in DR technology in AP and LAT projection, but the most efficient is the use of 0,1 mm Cu filtration. In CR technology in AP projection the most efficient is the use of 0,2 mm Cu filtration, while the use of additional Cu filtration in LAT projection even increased the effective dose. Conclusion: Based on the obtained results, we can conclude that the additional copper filtration of 0.1 mm is appropriate for the lumbar spine imaging. For more substantiated conclusions, we suggest further research.

Uvod: Radiografija ledvene in torakalne hrbtenice sta področji, ki sta v samem vrhu preiskav, ki povzročajo največje sevalne obremenitve v splošni radiograifiji. Z ustrezno uporabo zaslonke po navodilih podanih v literaturi lahko močno vplivamo na zmanjšanje dozne obremenitve pacientov. Namen: Namen naloge je preveriti vpliv optimalne uporabe radiografske zaslonke na obsevanost pacientov in kakovost rentgenogramov. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 110 pacientov napotenih na rentgensko preiskavo ledvene in 84 pacientov napotenih na rentgensko preiskavo torakalne hrbtenice. V prvem delu raziskave je polovica pacientov slikana glede na trenutni protokol zaslanjanja, ki se uporablja v Splošni bolnišnici Dubrovnik. V drugem delu raziskave je druga polovica pacientov slikana glede na smernice za optimalno zaslanjanje primarnega polja, ki so podane v strokovni literaturi. Pri vseh pacientih smo beležili maso in višino (za izračun indeksa telesne mase), ekspozicijske pogoje, DAP in velikost primarnega polja. Iz pridobljenih podatkov pa smo z uporabo programa PCXMC izračunali efektivno dozo in absorbirano dozo na posamezne organe. Na koncu sta kakovost rentgenogramov ocenila dva zdravnika radiologa in en radiološki inženir. Rezultati in razprava: Ugotovili smo, da se z optimalno uporabo zaslonke velikost primarnega polja pri slikanju ledvene hrbtenice v AP projekciji zmanjša za 35,5 % in v stranski projekciji za 40,3 %. Kot posledica tega je bilo zmanjšanje DAP vrednosti v AP projekciji za 45,7 % ter zmanjšanje efektivne doze za 47,7 %. Pri STR projekciji nismo našli statistično značilnih razlik med skupinami pri meritvah DAP–a in efektivne doze, kar je bila posledica napačne postavitve centralnega žarka pred optimizacijo zaslanjanja. Absorbirana doza na izbrane radiosenzitivne organe se je v AP projekciji zmanjšala za povprečno 40,9 % v stranski projekciji pa za 9,5 %. Z optimalno uporabo zaslonke smo pri slikanju torakalne hrbtenice ugotovili, da je velikost primarnega polja v AP projekciji manjša za 45,4 %, v stranski projekciji pa za 40,7 %. Dokazali smo tudi nižje vrednosti DAP-a pri AP projekciji za 33,5 % in pri STR za 23,3 %. Efektivno dozo smo pri AP projekciji znižali za 53,8 % ter pri STR projekciji za 29,2 %. Povprečna absorbirana doza na izbrane organe se je v AP projekciji zmanjšala za 25,7 % in v stranski projekciji za 28,4 %. Poleg tega smo pri vseh projekcijah razen pri slikanju ledvene hrbtenice v AP projekciji ugotovili, da se z optimalno uporabo zaslonke izboljša tudi kakovost rentgenograma. Zaključek: Z izvedbo raziskave smo dokazali, da z optimalno uporabo zaslonke pri slikanju ledvene in torakalne hrbtenice vplivamo na izpostavljenost pacientov. Na ta način lahko vplivamo tudi na kakovost rentgenogramov, ki jo ne samo ohranimo, ampak še izboljšamo. Introduction: Radiography of lumbar and thoracic spine are classified as examinations which cause the greatest radiation burden in classical radiography. By the optimal usage of collimator according to the instructions given in the professional literature it's possible to greatly influence the reduction of the patients dose load. Purpose: The purpose of the research is to determine the influence of the optimal usage of collimator on patient irradiation and the image quality. Methods: The study was performed on 110 patients that were referred to the lumbar spine radiography and 84 patients that were referred to the thoracic spine radiography. For the first part of the study, half of the patients were imaged with the current collimation protocol used in the General Hospital Dubrovnik. For the second part of the study, the other half of the patients were imaged with the collimation protocol mentioned in the professional literature. For each patient DAP, image field size, exposure condtions, weight and height (for calculating the body mass index) were measured. From that data using the PCXMC program the effective dose and the absorbed organ doses were calculated. At the end, the image quality was evaluated by two radiologist and one radiologic technologist. Results and discussion: With the optimal use of the collimatior for the lumbal spine radiography we found out that the size of the primary field for the AP projection was reduced by 35,5 % and the LAT projection by 40,3 %. As a consequence, DAP value was reduced by 45,7 % and the effective dose by 47,7 % for AP projection. Regarding the LAT projection we did not find statistically different results between the groups in the DAP and the effective dose measurements which was caused by the incorrect positioning of the central beam before the optimization of collimation. The absorbed dose to selected radiosensitive organs decreased in the AP projection by an average of 40,9 % and in the LAT projection by 9,5 %. With the optimal usage of collimator in the imaging of the thoracic spine we found that the size of the primary field in the AP projection was reduced by 45,4 % and in the LAT projection by 40,7 %. The study also showed reduced values of DAP for AP projection by 33,5 % and for LAT projection by 23,3 %. The effective dose was reduced by 53,8 % for AP projection and 29,2 % for LAT projection. The mean absorbed dose to the selected organs decreased by 25,7 % in the AP projection and 28,4 % in the LAT projection. In addition, in all projections, except for the AP projection of the lumbar spine, it was found that the optimal usage of collimator improves the image quality. Conclusion: By carrying out the research we have demonstrated that optimal usage of collimator in lumbar and thoracic spine imaging has an influence on patient exposure to radiation. It also affects the image quality, which is not only preseved but rather improved.

Uvod: Slikanje skolioze spada med visokodozne preiskave, ker zajema kar nekaj radiosenzitivnih organov in v večini primerov zajema mlajšo populacijo. Namen: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dozni obremenitvi pacienta glede na položaj slikanja (anteroposteriorna ali posteroanteriorna projekcija). Metode dela: Raziskavo smo izvedli na fantomu. Naredili smo 20 rentgenogramov, pri čemer smo fantom slikali 5-krat v AP projekciji in 5-krat v PA projekciji za področje vratne in prsne hrbtenice do 10. prsnega vretenca, nato pa smo postopek 10-krat ponovili še za področje ledvene hrbtenice. Vsako meritev smo ponovili petkrat, pri čemer smo pred vsako meritvijo fantom in dozimeter na novo postavili zato, da smo v meritev vključili napako zaradi postavitve aparata, fantoma in dozimetra. Rezultati: Iz pridobljenih rezultatov lahko razberemo, da sta DAP in VKD višji pri PA projekciji. V vratnem in prsnem predelu slikanja znaša razlika pri VKD 24,8 % v prid AP projekciji, enako je tudi pri slikanju ledvenega predela, kjer je v PA projekciji VKD večja za 17,8 %. Efektivna in absorbirana doza na organe pa sta v PA projekciji nižji, kar pa je najpomembneje. Efektivna doza prikazuje statistično značilne razlike med AP in PA projekcijo slikanja. Pri uporabi PA projekcije je v vratnem in prsnem predelu ta razlika znašala 75 %, v ledvenem predelu pa je razlika povprečnih efektivnih doz za 25 % manjša. Absorbirana doza se je v PA projekciji zmanjšala približno za polovico. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so pokazali, da je izbira PA projekcije za slikanje celotne hrbtenice skolioze metoda izbora. Pri PA projekciji ležijo radioobčutljivi organi bližje slikovnemu sprejemniku in tako prejmejo nižjo dozo, v AP projekciji pa so le-ti bolj izpostavljeni sevanju. Ugotovili smo, da je efektivna doza v PA projekciji nižja kot v AP projekciji, kljub temu da je VKD v PA projekciji večja kot v AP projekciji. Razlog za to je položaj hrbtenice, ki je v PA projekciji bližje izvoru rentgenskih žarkov, radiosenzitivni organi pa ležijo bližje stativu in na ta način prejmejo nižjo dozo, ker se veliko žarkov absorbira že v hrbtenici. Introduction: The X-ray of scoliosis is a high-dose research because it involves quite a few radiosensitive organs. At the PA projection, the radiosensitive bodies lie closer to the image receiver, thus receiving a lower dose. In the AP projection, they are more exposed to radiation. Aim: The purpose of the thesis is to determine whether there are differences in the dosage load relative to the position of imaging (the AP or the PA projection) and what the dose for the selected radio sensing organs in both of these projections is. Method: We conducted the survey on the phantom. We made 20 X-ray diagrams where we photographed the phantom 5 times in the AP projection and 5 times in the PA projection for the area of the neck and chest spine to the 10 thoracic vertebrae. We then repeated the procedure for the lumbar spine. Each measurement was repeated five times. Before each measurement, the phantom, and the dosimeter were repositioned beforehand in order to include the error in the measurement due to the installation of the apparatus, the phantoms and the dosimeter. Results: We can see from the results that the input skin dose and DAP are higher in the PA projection. In the neck and chest area of the imaging, the difference in input skin dose is 24.8 % in favor of the AP projection and the same as in the lumbar region where the PA projection of VKD is 17.8 % higher. The effective dose and absorbed dose are lower in the PA projection and that is the most important. The effective dose shows the statistically significant difference between the AP and the PA projection. When using PA projections, this difference was 75 % in the neck and chest area, and in the lumbar region, the difference in mean effective doses was 25 % lower. The absorbed dose in the PA projection decreased by about half. Discussion and conclusion: The results have shown that the choice of the PA projection for imaging the entire scoliosis is the selection method. We found that the effective dose in the PA projection is lower than in the AP projection. However, the VKD in the PA projection is bigger than in the AP projection. The reason for this is the position of the spine which is closer to the source of x-rays in the PA projection. In addition, the radiosensitive organs lie closer to the tripod. Thus they receive a lower dose because many rays are already absorbed in the spine.

Uvod: Slikanje ledvene hrbtenice je klasificirano kot preiskava z največjo dozno obremenitvijo v klasični radiografiji. Obstaja preprost, vendar učinkovit način za zmanjšanje doze sevanja in sicer zamenjava anteroposteriorne (AP) projekcije slikanja v posteroanteriorno (PA) projekcijo. Namen: Namen je ugotoviti, kako se pri uporabi PA projekcije spremeni doza ionizirajočega sevanja pri rentgenskem slikanju ledvenih vretenc ter ali PA projekcija vpliva in spremeni kakovost slike v primerjavi z AP projekcijo. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih. V prvem delu raziskave smo merili dozo (DAP) na fantomu, kjer smo naredili 5 slik v AP in 5 v PA projekciji. Drugi del raziskave smo izvedli na 100 pacientih, ki smo jih naključno razdelili v dve skupini po 50, nato pa slikali prvo skupino v AP in drugo v PA projekciji. Pri vseh pacientih smo beležili maso in višino za izračun indeksa telesne mase (ITM), hkrati pa smo primerjali tudi velikost polja, debelino trebuha, DAP in efektivno dozo. Vse rentgenograme so na koncu neodvisno ocenili trije specialisti radiologi. Rezultati in razprava: Raziskava na fantomu je pokazala, da je bilo polje pri PA projekciji večje za 62,6 cm2, ki pa ni statistično značilno (p = 0,310), pri AP projekciji je bil DAP manjši za 1,9 µGy m2 in tudi ni statistično značilno različen (p = 0,310), ocena rentgenogramov pa je bila boljša pri AP projekciji za 0,2, vendar tudi statistično neznačilna (p = 0,690). Meritev efektivne doze je bila pri PA projekciji manjša za 0,033 mSv, kjer smo ugotovili statistično značilne razlike (p = 0,008). Pri pacientih je bilo polje večje pri PA projekciji za 8 cm2, vendar ne statistično značilno (p = 0,391). Debelina trebuha se je pri PA projekciji statistično značilno zmanjšala za 2,4 cm (p < 10-3), prav tako tudi DAP za 16,3 µGy m2 (p = 0,009) in efektivna doza za 0,09 mSv (p < 10-3), razlike so bile statistično značilne. Ocena rentgenogramov je bila za 0,1 večja pri PA projekciji, vendar med ocenami ni bilo statistično značilnih razlik (p = 0,690). Zaključek: Rezultati so pokazali, da je uporaba PA projekcije pri slikanju ledvene hrbtenice zmanjšala DAP (26,7 %) in efektivno dozo (53,3 %) ob ohranitvi kakovosti slike, torej lahko zaključimo, da je slikanje ledvenih vretenc v PA projekciji priporočljiva metoda izbora. Introduction: Radiography of lumbar spine is classified as a relatively high dose examination in classical radiography. There is a simple but effective way to reduce the radiation dose, namely the replacement of the anteroposterior (AP) imaging projection into the posteroanterior (PA) projection. Purpose: The purpose is to determine how dose of radiation in X-ray examination of lumbar spine is changed when using the PA projection and does the PA projection have influence and change the image quality compared to the AP projection. Methods: The research was carried out in two parts. In the first part of the study we measured the dose (DAP) on the phantom, where we made 5 images in the AP and 5 images in the PA projection. The second part of the study was carried out on the 100 patients, randomly divided into two groups of 50. We took images of one group in the AP and the other in the PA projection. For all patients, we recorded the mass and height for the body mass index (BMI), and at the same time we compared the size of the field, the thickness of the abdomen, DAP and the effective dose. On the end, all radiographs were evaluated independently by three radiologists. Results and discussion: A study on the phantom showed that the field at the PA projection was 62,6 cm2 larger compared to average values of the AP projection (p = 0,310). The AP projection was even better with DAP by 1,9 μGy m2 (p = 0,310) and at the evaluation of radiographs by 0,2 (p = 0,690). The measurement of the effective dose was lower by 0,033 mSv for PA projection, where statistically significant differences were found (p = 0,008). Measurements on the patients showed that the field was larger with a PA projection by 8 cm2 (p = 0,391). The thickness of abdomen was reduced by 2,4 cm (p