Search

Prispevek predstavlja zadnji del raziskave o germanizmih od R do Ž, sprejetih v Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki so hkrati tudi frazemske sestavine. Za tovrstne frazeme se na podlagi slovarskih označevalnikov ugotavlja korelacija med zaznamovanostjo germanizma in zaznamovanostjo frazema z njim, živost in poznavanje frazemov pa se preverjata s pomočjo referenčnega korpusa FidaPLUS in vprašalnika, ki ga je izpolnilo štiriinpetdeset študentov drugega letnika enopredmetnega študija slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Inojezične crte u ozaljskom govoru najčešće se odražavaju u leksiku. Posuđenice nisu ulazile u taj govor izravno iz matičnih jezika, nego posredstvom susjednih hrvatskih govora. Ovdje se navode riječi neslavenskoga podrijetla: hungarizmi, germanizmi, talijanizmi i turcizmi, koji svjedoče o naiječnoj dvostrukosti ozaljskoga govora. Prevlast riječi njemačkoga i mađarskoga podrijetla, uz brojne druge kajkavizme, potvrđuje jaču povezanost ozaljskoga govora s kajkavskim dijalektom, a velik broj talijanizama, zajedno s drugim nekajkavskim osobinama, upućuje i na nezaobilazno čakavsko obilježje ozaljskoga idioma.

V prispevku bodo osvetljena uredniška merila do prevzemanja besed v Pleteršnikovem slovarju, kakor se izkazujejo v jezikovnih oznakah in v številskem razmerju med posameznimi skupinami jezikov. Posebej bosta ugotovljeni navedba, številsko razmerje in razčlenjena raba izposojenk iz nemškega jezika na omjenem gradivu (črke b, j, ž), ki jih je Pleteršnik navajal v slovarju kljub tedanjemu splošnemu odklonilnemu odnosu do prevzetih besed germanskega izvora. Raba iztočnic z nemško jezikovno oznako bo primerjana tudi s Trubarjevimi germanizmi iz Katekizma 1550, navedenimi v raypravi J. Toporišiča o besednih germanizmih v Trubarjevem Cathechismusu.