Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih identitet

Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po večini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2.