Nekateri pristopi za izkoriščanje heteroze pri navadni pšenici (Triticum aestivum L.)

Heterozo najpogosteje povezujemo s superiornostjo prve filialne generacije nad parentalno. Z gospodarskega stališča pa je še posebej pomembno, da se lahko ta superiornost izraža kot višji produktivni potencial sorte. Zaradi počasne rasti višine povprečnega pridelka zrnja navadne pšenice (Triticum aestivum L.) na svetovni in državni ravni, je uporaba hibridov pri tej gospodarsko pomembni poljščini vedno bolj pomembna. Pogoj za pridelavo hibridnega semena je tujeprašnost, ki jo je pri navadni pšenici možno doseči z indukcijo moške sterilnosti. V preteklosti so bili za indukcijo moške sterilnosti v materni komponenti hibridne sorte predlagani pristopi, kot je uporaba moško sterilne citoplazme (CMS sistem) prenesene iz Triticum timopheevi Zhuk.. Zaradi svoje kompleksnosti se pristopi na genetski osnovi v praksi niso nikoli dovolj uveljavili. Danes omogočajo sredstva za kemično hibridizacijo razvoj hibridnih sort, ki presegajo pridelek zrnja standardnih linijskih sort tudi za več kot dvajset odstotkov. Alternativo kemični indukciji moške sterilnosti predstavljajo transgeni pristopi. Pridelava hibridnega semena navadne pšenice je tehnološko zahteven postopek o gospodarski upravičenosti katerega odločajo raven heteroze, višina pridelka hibridnega semena na enoto površine in prodajna cena pšenice.