Uporaba agilne metodologije scrum na primeru aplikacije za upravljanje konfiguracij

The purpose of the master thesis is to research and determine how to successfully manage a project using agile methodology Scrum. Scrum methodology will be used to improve the functionality of existing internally developed software solutions. Scrum, being an agile methodology, is an alternative approach to the traditional waterfall methodology, and is typically used in software development. Agile methodologies help teams respond to a project’s unpredictability by using incremental, iterative way of work known as sprints. The first part of the master’s thesis presents a problem, defines goals and methods used, and the necessary tools required to achieve the objectives. The following part of the thesis presents the foundations of agile methodologies and describes the used methodology – Scrum - in detail. In the practical part, the thesis presents the existing software solution and opportunities for its improvement. We use Scrum for upgrading existing application, including all the attributes of the mentioned methodology, from team design to artifacts and events. The thesis also presents a renewed application in detail. In conclusion, by using the SWOT analysis we observe suitability for use of the Scrum methodology in the case of renewal of application and propose further changes to improve the application. Vse organizacije – ne glede na to ali so poslovne, vladne ali neprofitne – morajo biti sposobne ustvariti svojo vrednost z grajenjem, prilagajanjem ali vsaj s pomočjo programske opreme. Brez programske opreme je zmožnost za doseganje zastavljenih ciljev na poslovnem področju izjemno omejena, če ne celo nemogoča. Kljub potrebi je bil razvoj programske opreme v preteklosti nezanesljiv in drag proces, sam podvig pa nagnjen k napakam. Navedene težave so pripeljale do različnih načinov pristopa k razvoju programske opreme: od tradicionalne metode slapu (ang. Waterfall method) do novejših agilnih metod. Agilno vodenje projektov je sodobnejši pristop k oblikovanju in uresničitvi programske opreme, hkrati pa zagotavlja razvoj programske opreme, ki ima največjo vrednost za kupca. Agilne metodologije pomagajo razvijalcem pri reševanju nepredvidljivih situacij z uporabo inkrementalnega, iterativnega dela in empiričnih povratnih informacij. Inkrementalni model pomeni, da se programska oprema razvija v posamičnih, hitrih ciklih. Takšen razvoj izdelkov zagotavlja, da je potencialno uporabna verzija delujočega izdelka vedno na voljo. Rezultat so majhne izdaje, kjer vsaka izdaja postopoma nadgrajuje oz. razširja funkcionalnost izdelka. Vsaka razširitev je temeljito testirana, kako bi se ohranila in zagotovila kakovost programske opreme. Testiranje je integrirano v celotnem življenjskem ciklu produkta, kar omogoča redne preglede delovanja le-tega. Testiranje lastniku omogoča identifikacijo potrebnih modifikacij, razvojni skupini pa zgodnji vpogled v kakovost programske opreme. Da bi bili uspešni pri opravljanju dela, se morajo strokovnjaki najprej naučiti načel in odnosov, na katerih temelji agilni razvoj. Izkušeni inženirji programske opreme so se zbrali leta 2001, da bi ugotovili, kaj imajo določene lahke metode skupnega. Na tem sestanku so prvič uporabili naziv »agilne metode,« nekateri izmed njih pa so kasneje ustanovili neprofitno organizacijo »The Agile Alliance«, katere namen je bil promoviranje agilnega razvoja. Ustvarjalci te zveze so ustvarili tudi manifest, ki predpisuje temeljne principe in postopke, ki bi jih morali upoštevati uporabniki agilnih metodologij. Manifest opisuje štiri ključne vrednote, ki so danes enako pomembne, kot so bile takrat: • Posamezniki in interakcije pred procesi in orodji. • Delujoča programska oprema pred vseobsežno dokumentacijo. • Sodelovanje s stranko pred pogodbenimi pogajanji. • Odziv na spremembe pred strogim sledenjem načrtom.