Študija povezanosti med prevalenco bolezni dihal pri otrocih in onesnaženostjo zunanjega zraka v Zasavju kot vzvod za sprožitev z dokazi podprtih aktivnosti za izboljšanje okoljskega zdravlja

The aim of this study was to estimate the population burden of respiratory diseases in the Zasavje region of Slovenia that can be attributed to outdoor air pollution in order to gain relevant grounds for evidence-based public health activities. In 2008, 981 schoolchildren (age 6 to 12 years) were observed in a prevalence study. The prevalence of chronic respiratory diseases (CRD) and frequent acute respiratory symptoms (FARS) was related to the level of outdoor air pollution in the local environment (low, moderate and high pollution areas). Logistic regression was used as a method for statistical analysis. The prevalence of CRD was 3.0 % in low pollution areas, 7.5 % in moderate pollution areas, and 9.7 % in high pollution areas (p=0.005). After adjustment for the effects of confounders, 2.91-times higher odds for CRD were registered in high pollution areas in comparison to low pollution areas (p=0.017). The prevalence of FARS was: 7.8 % in low pollution areas, 13.3 % in moderate pollution areas and 15.9 % in high pollution areas (p=0.010). After adjustment for the effects of confounders, 2.02-times higher odds for FARS were registered in high pollution areas in comparison to low pollution areas (p=0.023). The study confirmed a significantly higher prevalence of CRD and FARS in children living in high pollution areas of Zasavje. These results at least partially prompted mutual understanding and cross-sectoral cooperation - prerequisites for solving complex problems involving the impact of air pollution on health.
Namen raziskave je bilo oceniti breme bolezni dihal v Zasavju v Sloveniji, ki ga je mogoče pripisati onesnaženosti zunanjega zraka, da bi dobili ustrezno podlago za z dokazi podprte javnozdravstvene aktivnosti. Podatke smo zbrali v presečni raziskavi v začetku leta 2008 pri 981 otrocih, starih 6 do 12 let. Opazovali smo povezanost med prevalenco kroničnih bolezni dihal (KBD) in pogostih akutnih respiratornih simptomov (PARS) ter stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka na območju stalnega prebivališča otrok (nizko, srednje in visoko onesnaženo območje). Podatke smo analizirali z metodo logistične regresije. Prevalenca KBD je bila: 3,0 % na območju z nizko, 7,5 % na območju s srednjo in 9,7 % na območju z visoko stopnjo onesnaženosti (p=0,005). Po upoštevanju motečih dejavnikov je bilo razmerje obetov med nizko in visoko onesnaženima območjema 2,91 v korist slednjega (p=0,017). Prevalenca PARS je bila: 7,8 % na območju z nizko, 13,3 % na območju s srednjo in 15,9 % na območju z visoko stopnjo onesnaženosti (p=0,010). Po upoštevanju motečih dejavnikov je bilo razmerje obetov med nizko in visoko onesnaženima območjema 2,02 v korist slednjega (p=0,023). Rezultati raziskave so tako potrdili značilno višjo prevalenco KBD in PARS pri otrocih, ki živijo na območjih Zasavja, ki so ocenjena kot visoko onesnažena. Ti rezultati so vsaj deloma sprožili medsektorsko razumevanje in sodelovanje, ki je zelo potrebno pri reševanju kompleksnih problemov vplivov onesnaženega zraka na zdravje.