Enjambment and its realisation(s) in speech

With regard to the question how enjambment should be rendered in the recitation of poetry, three conflicting approaches may be identified: continuing into the next line without marking the line-ending at all; making a break in the intonation and rhythm at the line-ending; and finally, acknowledging the line-ending by merely introducing a short pause without any intonation changes. Each of this renditions has different consequences for the listener's perception of the text. This paper reviews the three approaches and their implications, concluding that the most imprtant criterion for the preference of one approach over another is the type of verse (free vs. metrical) in a given text. V zvezi z vprašanjem, kako uresničiti verzni prestop pri izgovarjanju poezije,je mogoče opredeliti tri različna stališča. Po prvem naj bi govorec zanemaril medverzno mejo in nadaljeval, kot teče misel; po drugem naj bi zaznamoval prehod iz enega verza v drugega tako s premorom kot z intonacijskimdvigom, po tretjem pa naj bi mejo sicer označil s kratkim premorom, vendar brez intonacijskih sprememb. Vsak od omenjenih načinov govorne uresničitve ima drugačne posledice za poslušalčevo dojemanje besedila. Pričujoči članek preuči vse tri pristope in njihov vliv na učinkovanje besedila; sklene se z ugotovitvijo, da bi bilo pri odločanju za taali oni pristop potrebno upoštevati kot glavni kriterij, ali gre v danem primeru za svobodni ali metrični verz.