Search

V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Ta znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost 20-ih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s preteklima popisoma (Adamič, 1986 Čas, 2000) ter evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina obstajajo razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve med 1.4. in 20.5. v letih 2019 ter 2020. Popis habitatnih značilnosti rastišč smo izvedli na treh aktivnih in treh opuščenih rastiščih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letom 1986 in 2000 močno zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno 3-krat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je vrsta na proučevanem območju ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih z območja izgine, če bo trend številčnosti še naprej padal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna visoka pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), večje število mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst po našem nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč. To this day, there has been very little research regarding the exploration of habitat characteristics of capercaillie leks in Slovenia. This knowledge is crucial for discerning and exercising measures for preserving and increasing species abundance. The aim of this study is to determine the recent activity of 20 known capercaillie leks on Uršlja Gora and its surroundings in comparison with past surveys (Adamič, 1986 Čas, 2000) and to record potential new ones. We also wanted to establish any differences in habitat characteristics between active and abandoned capercaillie leks. We conducted our research with methodical listening of singing males early in the morning and taking note of their presence at the time of their mating season between 1. 4. and 20. 5. in 2019 and 2020. Survey of habitat characteristics was implemented in three active and three abandoned leks. The number of active leks has significantly decreased compared to the surveys in 1986 and 2000 (only 30 % of known leks has remained active). We documented approximately 3 times fewer active males, three more inactive males and 2,7 times less females than in 2000. From that we conclude that the species is endangered in the study area and could disappear in the next few decades if their numbers continue to decrease. The percentage of abandoned leks was higher in forests with lower altitude (below 1200 m). We did not document any new leks, but we discovered that the centres of active leks have shifted compared to the last survey. We also discovered differences in habitat characteristics between both types of leks. Compared to abandoned leks, active leks experienced higher cover of herbaceuous layer (85 %, 24 % being berries), higher number of anthills, low canopy cover (40–60 %), higher ground level visibility and higher percentage of old conifer stands. Ground level visibility and percentage of different tree species did not considerably affect leks activity.