Search

Raziskovalci s področja družboslovja želijo pogosto razumeti odnos med družbenimi mikromehanizmi in družbenim makroizidom. V okviru analize omrežij so različni družbeni mikromehanizmi navadno operacionalizirani z lokalnimi omrežnimi mehanizmi, družbeni izidi na makroravni pa so operacionalizirani z različnimi globalnimi zgradbami omrežja (Stadtfeld, 2018). Tako je namen pričujoče disertacije proučiti odnos med lokalnimi omrežnimi mehanizmi in globalnimi omrežnimi zgradbami. Poleg nastanka izbranih vrst globalnih omrežnih zgradb je naslovljen tudi prehod iz ene v drugo globalno zgradbo omrežja. Različne vrste globalnih zgradb omrežij so opredeljene z različnimi vrstami bločnih modelov. Bločni model je definiran kot omrežje, v katerem so vozlišča skupine enakovrednih (glede na zgradbo povezav) vozlišč proučevanega omrežja, povezave pa so povezave med skupinami in znotraj skupin. Izraz »blok« se nanaša na matriko povezav, ki prikazuje povezave med vozlišči iz dveh različnih skupin ali med vozlišči znotraj ene skupine (Doreian in drugi, 2005). Tako kot različne globalne zgradbe omrežij je tudi družbene mehanizme mogoče opredeliti na različne načine. Skupna mnogim opredelitvam je trditev, da ima upoštevanje družbenih mehanizmov zelo pomembno vlogo pri pojasnjevanju družbenih pojavov (Hedström in Swedberg, 1998). Stadtfeld (2018) in Hedström in Swedberg (1998) so opredelili tri vrste mehanizmov: situacijske mehanizme (nanašajo se na vpliv globalne omrežne zgradbe na lastnosti posameznika, na primer na njegove želje, prepričanja in možnosti), vedenjske mehanizme (nanašajo se na to, kako lastnosti posameznika vplivajo na njegovo vedenje) in pretvorbene mehanizme (nanašajo se na to, kako vedenje posameznika vpliva na globalno omrežno zgradbo). V tej disertaciji so naslovljeni vedenjski ter pretvorbeni mehanizmi, ki jih je mogoče operacionalizirati prek množice pravil o vzpostavljanju, vzdrževanju in prekinjanju povezav. Disertacija je urejena v dveh delih. Zmožnost generiranja omrežij z izbrano vrsto bločnega modela, z upoštevanjem različnih vrst tirad, je naslovljena v prvem delu disertacije. To raziskovalno vprašanje je pomembno zlasti zato, ker še ni raziskave, ki bi sistematično naslovila povezavo med različnimi vrstami triad in različnimi vrstami bločnih modelov. Zmožnost generiranja omrežij z izbranimi vrstami bločnih modelov, brez upoštevanja lastnosti vozlišč, kaže, da lahko izbrane vrste bločnih modelov nastanejo kot rezultat izbranih lokalnih mehanizmov, kot so mehanizem popularnosti, mehanizem podobnosti stopenj, mehanizmi, povezani s tranzitivnostjo, in ostali. Za namene prvega raziskovalnega vprašanja so različne vrste triad razvrščene v množico dovoljenih ali v množico prepovedanih vrst triad. Takšna klasifikacija je narejena za vsako obravnavano vrsto bločnih modelov. Dana vrsta triade je dovoljena, če je njena frekvenca v omrežju z izbranim bločnim modelom brez napak večja od 0, sicer pa je prepovedana. Algoritem prestavljanja povezav (algoritem RL) ter algoritem MCMC sta bila uporabljena za generiranje omrežij z upoštevanje prepovedanih in/ali dovoljenih vrst triad. Z upoštevanjem različnih vrst triad je mogoče generirati večino analiziranih vrst bločnih modelov. To nakazuje, da se različne vrste bločnih modelov lahko pojavijo kot posledica lokalnih omrežnih mehanizmov, ki so neodvisni od lastnosti vozlišč. Drugi del disertacije obravnava lokalne omrežne mehanizme namesto lokalnih omrežnih zgradb, v okviru različnih vrst bločnih modelov. Medtem ko so lokalne omrežne zgradbe opredeljene z različnimi vrstami podomrežij, so lokalni omrežni mehanizmi procesi, ki vplivajo na konkretna dejanja vozlišč v omrežju, kot je to opisano v prejšnjih odstavkih. Različni lokalni omrežni mehanizmi so opredeljeni z različnimi omrežnimi statistikami, kar je upoštevano v algoritmih NEM. Ker obstaja veliko vrst bločnih modelov in lokalnih omrežnih mehanizmov, je za izbiro lokalnih omrežnih mehanizmov in pripadajočih vrst bločnih modelov dobro upoštevati izbrane družbene kontekste. V tej raziskavi sta upoštevana naslednja družbena konteksta: (i) prijateljstva in naklonjenosti med predšolskimi otroki ter (ii) pretok znanja med zaposlenimi v podjetju, ki temelji na znanju. Na osnovi navedenih družbenih kontekstov sta predlagani dve vrsti bločnih modelov: (simetričen ter asimetričen) središčno-koheziven bločni model ter hierarhično-koheziven bločni model z nekohezivno zadnjo skupino. V disertaciji je pokazana smiselnost obravnave obeh vrst bločnih modelov v okviru družbenih kontekstov, ki so povezani z vrtci ali s podjetji. Rezultati Monte Carlo simulacij kažejo, da lahko (simetričen in asimetričen) središčno-kohezivni bločni model nastane kot posledica mehanizmov vzajemnosti, popularnosti, podobnosti stopenj in mehanizmov, povezanih s tranzitivnostjo. To velja za vse obravnavane začetne zgradbe omrežij: prazno omrežje, omrežje s kohezivnim bločnim modelom ter omrežje z asimetričnim središčno-perifernim bločnim modelom. V disertaciji je pokazano (na osnovi že obstoječih podatkov, zbranih v ZDA), da se simetrična središčno-kohezivna vrsta bločnega modela pojavlja v omrežjih interakcij med predšolskimi otroki. To, da je mogoče omrežja s tako vrsto bločnega modela generirati z upoštevanjem navedenih lokalnih omrežnih mehanizmov, še ne pomeni, da so globalne zgradbe v empiričnih omrežjih nastale kot posledica analiziranih (v simulacijski študiji) lokalnih omrežnih mehanizmov. Ne glede na to, pojav take globalne zgradbe v omrežju prinaša nekatera pomembna vprašanja, povezana z (psihološkim) razvojem otrok, na katera je mogoče odgovoriti z upoštevanjem globalne zgradbe omrežja ter lastnosti otrok. Hierarhični bločni model z nekohezivno zadnjo skupino lahko nastane kot rezultat mehanizmov, povezanih s stroški, in mehanizmov, povezanih z vrednostjo. V tem primeru se stroški in vrednost navezujejo na dojemanje alterjevega znanja s strani ega (Nebus, 2006). Zmožnost generiranja globalnih omrežnih zgradb znotraj tega družbenega konteksta, z upoštevanjem lokalnih omrežnih mehanizmov, ki ne upoštevajo lastnosti vozlišč (z izjemo staža), nakazujejo na to, da je mogoče oblikovati take politike podjetja, ki spodbujajo nastanek želenega vzorca pretoka znanja (če tak želen vzorec pretoka znanja v podjetju obstaja). Osrednji prispevek disertacije je spoznanje, da lahko najbolj znane vrste bločnih modelov nastanejo kot rezultat zelo osnovnih lokalnih omrežnih mehanizmov, brez upoštevanja lastnosti vozlišč. Pri analizi razvoja bločnih modelov v empiričnih omrežjih je nujno upoštevati družbeni kontekst nastanka empiričnih omrežij ter vpliv družbenega konteksta na posameznikovo vedenje (Doreian in Conti, 2012). Social scientists often seek to understand the relationship between micro social mechanisms and macro social output. In the context of social networks, different micro social mechanisms are usually operationalized by local network mechanisms, while macro social outputs are operationalized by global network structures (Stadtfeld, 2018). Therefore, the aim of this dissertation is to study the relationship between local network mechanisms and global network structures. Not only is the emergence of the selected global network structures addressed, but so too is the transition from one global network structure to another. A blockmodel is used to define a global network structure. A blockmodel is defined as a network in which the nodes represent clusters of equivalent nodes (according to the structure of their links) from the studied network, while the links in a blockmodel represent the relationships between and within the clusters. The term “block” refers to a submatrix in an adjacency matrix that shows the relationships between nodes from two different clusters or between nodes from the same cluster (Doreian, Batagelj, & Ferligoj, 2005). Moreover, the social (network) mechanisms can be defined in different ways. Common to the various definitions is the claim that social mechanisms hold an important explanatory role (Hedström & Swedberg, 1998). Stadtfeld (2018) and Hedström & Swedberg (1998) defined three types of mechanisms: situational mechanisms (related to the global network structure’s impact on, e.g. the beliefs, desires and opportunities of an individual), action-formation mechanisms (associated with the impact of individuals’ beliefs, desires and opportunities on their actions/behaviour) and transformational mechanisms (related to the impact of individuals’ actions on the global network structure). In this study, the main focus is given to the last two types of local network mechanisms. The dissertation consists of two parts. The ability to generate networks with the selected blockmodel types, by considering only the triad types, is addressed in the first part. This research question is especially important because there is no known systematic study addressing a relationship between different triad types and blockmodels as the operationalization of global network structures. Whether the selected blockmodel types can be generated by considering only the triad types without any nodes’ attributes shows that these blockmodels can emerge as a consequence of local network mechanisms such as popularity, assortativity and others. To study the mentioned research question, different triad types are classified in the set of allowed and the set of forbidden triad types for each blockmodel type that is considered. A given triad type is called ‘allowed’ if its frequency in a given ideal blockmodel is higher than 0 otherwise, it is called ‘forbidden’. The proposed Relocating Links algorithm (RL algorithm) and the Markov Chain Monte Carlo algorithm (MCMC algorithm) are used to generate networks. In general, most studied blockmodels can be generated by only considering different triad types. This shows that some global network structures can emerge by virtue of the local network mechanisms that does not include the nodes’ attributes. The second part of the dissertation considers local network mechanisms, instead of local network structures, in the context of different blockmodel types. The local network mechanisms are processes that drive the specific actions of the nodes in the network, as described above. Different local network mechanisms are operationalized using different network statistics, which are considered by the nodes, when they obtain an opportunity to change the status of their links. This is done by different proposed algorithms from the NEM family. Given that there are many possible blockmodel types and possible local network mechanisms, the social context of the study is taken into account to select the most relevant blockmodel types and corresponding local network mechanisms. Two such social contexts considered in this dissertation are: (i) friendships and likings among pre-schoolers and (ii) the flow of knowledge among employees of an international, knowledge-based company. Based on these two social contexts, two blockmodel types are proposed: an (symmetric and asymmetric) core-cohesive blockmodel, and a hierarchical-cohesive blockmodel with last non-cohesive group. It is shown that the symmetric core-cohesive blockmodel type and the hierarchical-cohesive blockmodel with the last non-cohesive group are appropriate to be considered in the social context relating to a kindergarten and a company. The results of the Monte Carlo simulations show that the symmetric and asymmetric core-cohesive blockmodel types can emerge due to the mutuality, popularity, assortativity (of in-degree) and transitivity-related local network mechanisms when the initial global network structure is an empty network, a network with a cohesive blockmodel, or a network with an asymmetric core-periphery blockmodel. It was also shown (based on empirical data collected within a larger longitudinal study in the USA) that the symmetric core-cohesive blockmodel type appears in interactional networks among pre-schoolers. The fact this blockmodel type can be generated by the selected local network mechanisms does not imply that the global network structures of the empirical networks emerged due to the studied local network mechanisms. However, the appearance of this blockmodel type in the empirical data raises some very important developmental questions, which should be answered by considering the nodes’ attributes. A hierarchical-cohesive blockmodel with the last non-cohesive group can emerge as a result of so-called value-related mechanisms and cost-related mechanisms. Value and cost are defined through the ego's perception of the costs of obtaining the alter's knowledge and the value of the knowledge so obtained (Nebus, 2006). The ability to generate the global network structure, with local network mechanisms that do not consider the nodes’ attributes (except tenure), indicates that a company can develop policies that lead a knowledge flow towards the desired global structure (if it has one). The most important contribution of this dissertation is the observation that the most common blockmodel types can be generated by the basic local network mechanisms, without taking the attributes of the nodes into account. However, it is necessary to consider the social context and corresponding constraints on the nodes’ characteristics and their behaviour (Doreian & Conti, 2012) while analysing evolution of the global network in real networks.

Nacionalni determinizam sa svojom teritorijalnom reprezentacijom u sklopu nacije države postao je anakronizam ili barem staromodan u modernom svijetu, jer su se umnožili brojni novi odnosi povezivanja države i društva, dok su središta političke moći postala fragmentirana. Pojavili su se novi problemi i nove dužnosti iza državnih granica, kao što su ekološke, transgenetske, komunikacijske, tržišne, multikulturalne, ali njihove potpune političke i socijalne implikacije još su nepoznate. Sudbina demokracije u nacionalnoj državi opterećena je teškoćama u smislu da taj entitet nije više ni ekskluzivan niti neovisan, pa je nužna potreba ponovnog promišljanja demokratske politike u kontekstu ukrštajućih nacionalnih, regionalnih i globalnih struktura i procesa te ponovno preispitivanje značenja političke moći, autoriteta i odgovornosti u smislu njihovog odjeljivanja od ekskluzivnog povezivanja s državom nacijom. Uporna i dugotrajna ustrajnost množenja globalnih ekoloških problema istodobno nameće potrebu reorganizacije ljudskih aktivnosti na takvim teme¬ljima koji će pridonositi sustavnom razvijanju ekološke političke kulture na lokalnoj, nacionalnoj, nadnacionalnoj te globalnoj razini, uz uvažavanje svih kulturnih raznolikosti i multikulturalizma multipolarnog svijeta s kojima ovakva globalizacija ne bi trebala biti u nesuglasju., National determinism with its territorial representation within the framework of nation state has become an anachronism or at least old fashioned in the modern world. This is so because new relations between the state and society have multiplied, while the centres of political power have become fragmentary. New problems and new duties transgressing the border line of states have emerged include environmental, transgenetic, communicative, market oriented multicultural issues. Yet, their full political and social implications still cannot been foreseen. The destiny of democracy in a national state is still burdened with difficulties in terms of the fact that this entity is neither exclusive nor independent, so that there is a need to repeatedly rethink the democratic politics within the framework of mutually crossing national, regional and global structures and processes. The meaning of political power, authority and responsibility in terms of there detachment from an exclusive combining with nation state. A long termed emerging of global environmental issues poses the need for a re organization of human activities on such a basis to contribute to a systematic development of environmental political culture on local, national, transnational and global levels by considering all cultural differences and multiculturalism of a multipolar world, with which such a globalization should not clash., Der nationale Determinismus ist durch ihre territoriale Repräsentation im Rahmen des Nationalstaates zum Anachronismus oder zumindest altmodisch in der modernen Welt geworden, weil sich die zahlreichen neuen Beziehungen zwischen Staat und Gesellschaft multipliziert haben, während die Zentren der politischen Macht fragmentiert wurden. Es kamen zustande neue Probleme und neue Pflichten, die ihre Relevanz über die Staatsgrenzen hinaus haben, vor allem diejenigen in den Bereichen: Ökologie, Transgenetik, Kommunikation, Markt, Multikulturalität; ihre völligen politischen und sozialen Folgen sind jedoch noch immer nicht abzusehen. Das Schicksal der Demokratie in einem Nationalstaat ist in dem Sinne durch Schwierigkeiten belastet, das diese Entität weder exklusiv noch unabhängig ist, so dass die demokratische Politik wieder im Kontext miteinander verflochtener nationaler, regionaler und globaler Strukturen notwendig ist. Die Bedeutung der politischen Macht, der Autorität und der Verantwortlichkeit müssen wieder reflektiert werden, inden sie von einer exklusiven Verbindung mit dem Nationalstaat getrennt werden müssen. Die vielen globalen ökologischen Probleme erfordern gleichzeitig das Badürfnis nach einer Reorganisation menschlicher Tätigkeiten auf solch einer Grundlage, die eine systematische Entwicklung der ökologischen politischen Kultur auf der lokalen, nationalen, transnationalen und globalen Ebene fördern würde, und zwar unter der Berücksichtigung aller kultureller Vielfalt und des Multikulturalismus einer multipolaren Welt, zu denen eine solche Globalisierung nicht im Widerspruch sein sollte.