Search

V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo. The article compares word-formation and morphological patterns of the Pannonian dialect group with those found in Old Church Slavonic and in Standard Slovene. It includes a brief analysis of the dialectal phonological and stress system, discussing the dialectal endings and inflections (the three genders, especially the relatively unstable neuter and the three numbers, as the dual is well preserved). Non-finite word classes used in the Pannonian dialects investigated, however, show relatively little variation.

V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Žetale. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti žetalskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natačneje v haloško narečje. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje kmetijskega izrazja v Žetalah. Narečno gradivo sem zbirala s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, katerih avtorica je Francka Benedik. S pomočjo informatorke sem zbrala razno kmetijsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Besede sem uredila v slovar po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira v današnjem narečju in ga mlajši govorci postopoma ne bodo več poznali. Slovar obsega 181 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen narečni termin. Osnovno kmetijsko uzrazje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica vpliva okupatorja na našem ozemlju, v daljni preteklosti pa slovensko-nemških stikov sprevzemanjem izrazja, ki ga Slovenci nismo poznali. Prek nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi, najmanj pa je hrvaških izposojenk. As an introduction to the thesis Agricultural Terms in Žetale I first present the geographical, historical and cultural characteristics of Žetale region. Then I show phonological and morphological features of Žetale speech in more detail, which according to Slovenian dialectology belongs to Pannonian dialect group, or to be more precise, Haloze dialect. The most important part of the thesis covers the collection of agricultural terms in Žetale. The material has been collected with the Questionnaire for Orchards, Gardens and Fields designed by Francka Benedik. The informant also provided various agricultural terms used both in the past and present. I have organized the words alphabetically in the form of a dictionary. The dictionary also covers old terms, slowly dying out and non-familiar to the present day speakers. There are 181 terms in the dictionary, most of them being nouns. First there is the standard entry followed by the written phonological equivalent in the dialect and its word class. Then there is the word meaning taken from the Dictionary of Standard Slovenian Language. Moreover, there is also a passage from the recorded dialect material with the term in use. The elementary agricultural terminology is Slovenian. Most of the words are not borrowed, howeverthe majority of loanwords come from German. This is probably the consequence of the past invasions of these regions or even further in the past, due to Slovenian-German connections when borrowing non-familiar terms from German took place. German language has also served as the vehicle for word borrowing from Romance languages with the least loanwords coming from Croatian language.

V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni. Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma. Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino. The diploma paper, titled Use of prepositions when naming places in Municipality Videm, focuses on a preposition, which is a function word. This preposition is described by different grammars, among which are Slovenian Grammar (2004) by Jože Toporišič, Slovenian Grammar for Secondary Schools (1916) and Slovenian Grammar (1956) by Anton Bajc, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel and Jakob Šolar. The analysis involves a comparison of the definitions and inflection of the preposition with the cases. The paper discusses and describes the terms, such as local community, cadastral municipality, municipality, microtoponym and literary language norm. Microtoponyms have been collected for the chosen local communities Pobrežje, Videm and Leskovec in the area of Videm Municiaplity. In the local community Pobrežje and the part of the local community Videm »prleški« dialect, which belongs to a dialect group of Prlekija, is spoken, where as in the local community Leskovec and other part of the local community Videm »haloški« dialect, which belongs to a dialect group of Haloze, is spoken. The material was gathered by oral sources and also by sources in written form from the Surveying and Mapping Authority. The paper primarily indicates a phrase, which is followed by a separator || and afterwards scientific dialectological transcription of accentuated dialect or place name. This is followed by the grammatical designations for gender and number as well as name category. Proper use of preposition is indicated in place names based on the norm of the Slovenian literary language. Place names are divided into local communities. Initially there is always indicated the place name of the settlement, from which the informer comes from. Microtoponyms follow in alphabetical order. Gathered microtoponyms are explained with a help of etymological data, mostly acquired by Snoj's Slovenian Etymological Dictionary, Slovenian Ethnological Lexicon and Pleteršnik's Dictionary, Dictionary of the Standard Slovene Language and Lexicon of Place Names of Slovenia, etc. For better explanation other data were gathered from the Surveying and Mapping Authority and from the telling of informers, who still use these names. The use of prepositions was also analyzed. By using microtoponyms we can discern a part of the occurrence, the characteristics of the area and the changes, that took place throughout history in the chosen geographical areas.

In der Geschichte war Deutsch aus politisch-wirtschaftlichen Gründen auf dem slowenischsprachigen Gebiet in allen Bereichen des öffentlichen Lebens die beeinflussende Sprache, was zu Entlehnungsprozessen und Lehnübersetzungen aus der deutschen in die slowenische Sprache führte. Eine große Zahl deutscher Wörter gelangte ins Slowenische, die als Germanismen ihren Platz in den Dialekten fanden. Ziel der Diplomarbeit Germanismen in Haloze war, den heutigen Stand der Kenntnis und des Gebrauchs von Germanismen in der Region Haloze zu erforschen. Untersucht wurde die Abhängigkeit der Kenntnis und des Gebrauchs der Germanismen vom Geschlecht, Alter, von der Ausbildung und vom Deutschkenntnis der Sprecher um festzustellen, ob sich die Intensivität des täglichen Germanismengebrauchs unter diesen Faktoren unterscheidet und welche Bedeutung ein eventueller Unterschied für die Zukunft des Dialekts in Haloze hätte. Im theoretischen Teil wurde die geschichtliche Entwicklung der slowenischen Sprache dargestellt, die slowenisch-deutsche Sprachkontakte und die Einflüsse der deutschen Sprache auf die slowenische wurden erläutert. Weiter wurden die Begriffe Standardsprache, Dialekt und Lehnwort bzw. Germanismus allgemein erklärt, durch die geschichtliche Entwicklung behandelt und mit der geographischen, geschichtlichen und sozialen Darstellung der Region Haloze verbunden. Im empirischen Teil wurde anhand der Analyse der mit der Umfrage in den Gemeinden Makole, Žetale und Cirkulane gesammelten Daten die Abhängigkeit des Gebrauchs und der Kenntnis von 110 ausgewählten Germanismen nach Geschlecht, Alter, Ausbildung und Wissen der deutschen Sprache erforscht. Um eine breitere Sicht auf die Kenntnis und den Gebrauch der Germanismen unter den Generationen zu erlangen, wurde ein Vergleich zwischen Haloze und der schon untersuchten Gebieten von Vurberk, Ljutomer, Juršinci und vom Drautal hinzugefügt. Nemščina je v zgodovini zaradi politično-gospodarskih vzrokov na slovenskem govornem področju močno vplivala na javno življenje. To je povzročilo nastajanje izposojenk iz nemškega v slovenski jezik. V slovenskih narečjih je veliko nemških besed našlo svoje mesto v obliki germanizmov. Cilj diplomskega dela Germanizmi v Halozah je raziskati današnje poznavanje in uporabo germanizmov v regiji Haloze. Raziskana je odvisnost poznavanja in uporabe germanizmov glede na spol, starost, izobrazbo in poznavanje nemškega jezika govorcev. Želeli smo ugotoviti razliko v intenzivnosti vsakdanje uporabe germanizmov glede na navedene dejavnike in ugotoviti vpliv morebitnih razlik za prihodnost narečja v Halozah. V teoretičnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj slovenskega jezika, razloženi so slovensko-nemški jezikovni stiki ter vplivi nemščine na slovenski jezik. Nadalje so razloženi pojmi, kot so 'knjižni jezik', 'narečje' in 'izposojenka' oz. 'germanizem' tako iz jezikovnega kot zgodovinskega vidika, zajemajoč tudi slovenski prostor. Sledi geografska, zgodovinska in socialna predstavitev Haloz. Na podlagi analize z anketo pridobljenih podatkov iz občin Makole, Žetale in Cirkulane smo raziskali odvisnost poznavanja in uporabe izbranih germanizmov glede na spol, starost, izobrazbo ter poznavanje nemškega jezika anketiranih. Za širši pogled na poznavanje in uporabo germanizmov smo dodali tudi medgeneracijsko primerjavo že raziskanih področij Vurberka, Ljutomera, Juršincev in področje dravske doline.

Znano je, da je slovenski jezik med najmanjšimi slovanskimi jeziki, saj ga uporabljata le dobra dva milijona Slovencev, vendar je le-ta narečno močno razčlenjen. Lahko bi dejali, da že skoraj vsaka vas govori svoje, unikatno narečje oz. govor. Prav tako so meje med določenimi govori zelo nejasne in težko določljive. V diplomskem delu sem predstavila domači kraj Majšperk ter pogovorni jezik v Majšperku. Slednjega sem predstavila s pomočjo informatorke, katere govor sem najprej posnela z diktafonom, kasneje zapisala ter ga glasoslovno, oblikoslovno ter skladenjsko analizirala. Moj domači kraj, Majšperk, leži v SV Sloveniji, na stičišču dveh narečij, haloškega in prleškega. Obe narečji spadata v panonsko narečno skupino. Samo mejo med narečjema je zelo težko potegniti, zato lahko prihaja do t.i. mešanja narečij. Majšperk natančneje spada v kujleški govor, vendar na tem območju za besedo takoj ne uporabljamo narečne besede "kuj", zato mi predstavitev našega govora predstavlja še poseben izziv. Prav tako Majšperk leži na stičišču dveh velikih narečnih skupin že prej omenjene panonske ter štajerske narečne skupine. V začetnem, teoretičnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti svojega domačega kraja. Zraven opisane metodologije dela sem razložila značilnosti panonske narečne skupine ter haloškega in prleškega narečja, katera sem predstavila tudi podrobneje. Oprla sem se tudi na kujleški govor, katerega naj bi v Majšperku, glede na razdelitev na Karti slovenskih narečij, tudi govorili. Opisala sem značilnosti pogovornega jezika v splošnem, nato pa sem se v empiričnem delu, ki predstavlja tudi poglaviten del diplomskega dela, omejila na analizo pogovornega jezika v Majšperku s pomočjo prvotno posnetega in kasneje zapisanega besedila informatorke. S pomočjo digitalnega diktafona sem posnela govor informatorke Jožice Bezjak, rojene leta 1959, in ga zapisala v slovenski fonetični transkripciji ter ga kasneje tudi analizirala za to sem uporabila metodo analize, rezultate pa sem s pomočjo metode interpretacije tudi ustrezno interpretirala. Posnetke k svojemu diplomskemu delu sem priložila na zgoščenki. Za podrobnejšo analizo govora sem odgovorila tudi na 870 vprašanj iz Slovenskega lingvističnega atlasa. Znano je, da se narečja skozi čas spreminjajo, ponekod celo izginjajo. O spreminjanju narečja skozi čas bi lahko govorili tudi v Majšperku. Z raziskavo narečja v svojem domačem kraju sem želela ta, z dialektološkega vidika, še ne raziskani delček predstaviti in približati tako sedanjim prebivalcem Majšperka kot ljudem iz bližnje ali daljne okolice. Obenem pa je bila moja želja, da pripomorem k ohranjanju domačega narečja, na katerega sem izredno ponosna. It is a well known fact that Slovene is the smallest of all Slavic languages, spoken only by 2 million people however, it is a language that is composed of various dialects. We can say that almost every village has its own unique dialect or speech. Moreover, the borders between individual dialects are unclear and hard to determine. In my diploma thesis I presented my hometown Majšperk and its colloquial language. I presented the latter through the help of an informer, whose speech was initially recorded with a voice recorder, phonetically and morphologically transcribed and syntactically analyzed. My hometown Majšperk is situated in South-Eastern Slovenia at the crossroads of two dialects – from Haloze and Prlekija. Both dialects belong to the Pannonian dialect group. The border between both dialects is hard to determine therefore, the result is the 'mixing' of dialects. Majšperk, more specifically, belongs to the 'kuj' speech however, in this area the dialect word 'kuj' is not used directly after each word. Therefore, the presentation of our speech represents a special challenge. Furthermore, Majšperk is located at the crossroads of two large dialect groups – the already indicated Pannonian and Styrian dialect group. In the initial theoretical part of the diploma thesis I presented the geographical, historical, economic and cultural characteristics of my hometown. Besides the described methodology of work, I explained the characteristics of the Pannonian dialect group and the dialects of Haloze and Prlekija, which were presented in detail. I relied also on the 'kuj' speech that is supposedly spoken in Majšperk, at least according to the Slovenian dialect maps. I described the characteristics of the spoken language in general, while in the empirical part, which represents also the main part of the diploma thesis, I primarily analyzed the spoken language in Majšperk with the help of the initially recorded and later transcribed text of an informer. With a voice recorder, I recorded the speech of the informer Jožica Bezjak, born in 1959 and phonetically transcribed it. Moreover, I analyzed the speech by using an analytical method, while the results were also suitably interpreted with an interpretation method. The recordings of the speech are enclosed to the diploma thesis. For a detailed speech analysis, I also answered 870 questions from the Slovenian Linguistic Atlas. It is known that dialects change with time, sometimes they even disappear. We can also talk about a dialect change in Majšperk. With the dialect research in my hometown, I wanted to present, from a dialectological point of view, this not-so-much-researched part of Majšperk and bring it closer to its current inhabitants and people in its vicinity. At the same time, I wanted to contribute to the conservation of the domestic dialect which I'm very proud of.