Search

Artykuł recenzowany / peer-reviewed article Autorka tekstu wskazuje, że podczas czytania ze zrozumieniem rozmaitych tekstów literackich uczeń rozwija swoje umiejętności czytania i pisania jako podstawowe narzędzia działania we wszystkich segmentach współczesnego życia. Strategie czytania opierają się na działaniach z tendencją do kompleksowego rozwoju umiejętności ucznia. Dla niniejszego opracowania przeprowadzone zostało badanie z udziałem studentów czwartego roku studiów pedagogicznych kierunku: Wczesna edukacja, prowadzonych na Wydziale Edukacji Uniwersytetu w Koperze. Celem badania było ustalenie sposobu wyjaśniania uczniom mniej znanych słów oraz podejścia dydaktycznego w dyskusji nad tekstem literackim. Wnioski z przeprowadzonych badań dowodzą, że w procesie kształcenia kandydatów na nauczycieli wczesnej edukacji należy zwrócić szczególną uwagę na rozwój nowoczesnych strategii w pozyskiwaniu różnego rodzaju tekstów literackich z książek dla dzieci i młodzieży. W rozwoju komunikacji i literackich kompetencji uczniów oraz podczas doboru odpowiedniej metody nauczania ważne jest, aby wybrać teksty z literatury dla dzieci i młodzieży, które mają oczekiwaną jakość i właściwe przesłanie. Należy jednocześnie pamiętać, że podczas czytania dobrze dobranych tekstów literackich uruchamiają się różne drogi przeżywania, rozumienia i plastycznego myślenia o tekście. Jest to także sposób zachęcania uczniów do budowania własnych ocen, do wyciągania wniosków, a tym samym do rozwoju czytania ze zrozumieniem, które należy do głównych mankamentów nauki czytania w szkole podstawowej.

The paper sheds light on the teaching of literature in primary schools and identifies the communication model of bringing literature closer to young readers from the first to the ninth grade as the central approach to implementing this objective. It proposes that, in the second and especially in the third education cycle, this should be upgraded with elements of systemic didactics and problem-solving and creative teaching. In discussing literary texts, it points to the significance of the interpretation of less-known vocabulary and analyses a survey questionnaire carried out with fourth-year students at the Koper Faculty of Education, on the basis of which students' attitudes towards the topics discussed in the paper were acquired. Prispevek osvetljuje poučevanje književnosti v osnovni šoli, ugotavlja, da je osrednji pristop k le-temu komunikacijski model zbliževanja književnosti z mladim bralcem od prvega do devetega razreda. Predlaga, da bi ga v drugem in predvsem tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju nadgradili tudi z elementi sistemske didaktike in problemsko-ustvarjalnim poukom. Analizira anketni vprašalnik, ki je bil izveden s študenti 4. letnika Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, na osnovi katerega so bila pridobljena stališča študentov o obravnavani problematiki prispevka.

The article highlights the reception of Ciril Kosmač on the part of students of the Faculty of Education in Koper; the data were acquired by surveying 106 students of the 2011, 2012 and 2013 generations, all of whom had sat the secondary school-leaving Matura exam. The primary and secondary school curriculum for Slovenian and the current reading materials with excerpts from Ciril Kosmač served as the basis of the survey. The results show that the short story Tantadruj is among Kosmač's most popular works. Prispevek osvetljuje recepcijo Cirila Kosmača pri študentih Pedagoške fakultete v Kopru; podatke smo pridobili z anketo 106 študentov generacije maturantov 2011, 2012 in 2013. Pri tem smo se oprli na osnovnošolski in srednješolski učni načrt za slovenščino in na aktualna berila z odlomki iz del Cirila Kosmača. Rezultati kažejo, da je med najbolj priljubljenimi Kosmačevimi deli novela Tantadruj.

Initial studies for the teaching professions provide an academic basis and a vocational qualification; the emphasis in university-level studies is on the professional skills needed by teachers in contemporary society such as masteryof educational processes and in-depth knowledge of a specific (subject)area. The article sheds light on the importance of research into children's relationships with juvenile literature in the undergraduate education of future teachers as a way of improving reading culture and literacy in the child's pre-school and school phases. The author bases her argument on the communicative role of juvenile literature and the reception capacity of younger children. In the research carried out by undergraduates she emphasises the use of literary studies findings relating to juvenile literature genres, particularly fairytales (V. Propp, A. Goljevšček, M. Kobe) and picture books (M. Nikolajeva, M. Avguštin), and consideration of the reception processes of the young recipient (W. Iser, H. R. Jauss, M. Kordigel). This means a starting-point for the stimulation of the process by which the child makes sense of textual and artistic worlds, as outlined by literary teaching models aimed at a convergence of quality literary productionfor children in an age of relentless pressure from trivial juvenile literature and modern media. The aim of the undergraduate research summarisedin the article is to show how the testing of new theoretical starting-points from both pedagogical/psychological and subject spheres in an authentic learning environment opens the way to finding new knowledge that facilitates successful work with children. Začetni študij za pedagoške poklice omogoča akademsko izobrazbo in poklicno kvalifikacijo; v visokošolskem študiju so poudarjene profesionalne kompetence za opravljanje pedagoških poklicev v sodobni družbi, kot sta obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju ter poglobljeno poznavanje specifičnega (predmetnega) področja. Članek osvetljuje pomen raziskovanja dialoga današnjihotrok z mladinsko književnostjo v dodiplomskem izobraževanju študentk, bodočih vzgojiteljic in učiteljic, za dvig bralne kulture in pismenosti v otrokovem predšolskem in šolskem obdobju. Pri tem se opira na komunikacijsko vlogo mladinske književnost in recepcijsko zmožnost mlajših otrok. V raziskavah študentk poudari uporabo literarnovednih izsledkov žanrov mladinske književnosti, predvsem pravljice (V. Propp, A. Goljevšček, M. Kobe) in slikanice (M. Nikolajeva, M. Avguštin) ter upoštevanje recepcijskih procesov mladega sprejemnika (W. Iser, H. R. Jauss, M. Kordigel). Navedeno pomeni izhodišče za spodbujanje otrokovega opomenjanja besedilnih in likovnih svetov, ki ga začrtujejo književnodidaktični modeli, namenjeni zbliževanju kvalitetne literarne produkcije za otroke v času nezadržnega pritiska trivialne mladinske književnosti in sodobnih medijev. Cilj povzetih raziskav študentk je prikazati, kako preizkušanje novih teoretičnih izhodišč tako pedagoško-psihološkega kot predmetnega področja v avtentičnem učnem okolju odpira pot iskanja novega znanja za uspešno delo z otroki.

Namen dramskih in gledaliških dejavnosti v devetletni osnovni šoli je razvijati učenčevo senzibilnost za sprejemanje dramskih besedil in njhovih uprizoritev, tako da ob učiteljevem spodbujanju dramske in gledališke recepcije, ki je oprta na raznolike dramske in gledališke dejavnosti, izoblikujemo kultiviranega bralca dramskih besedil in kultiviranega gledalca njihovih uprizoritev. Učitelj, ki ni le kultiviran (profesionalen) bralec, pač pa tudi bralec, ki upošteva doživljajsko-spoznavni horizont svojih učencev, udejanja dve vrsti senzibilnosti: senzibilnost kultiviranega bralca in gledalca, učenčevo dramsko in gledališko senzibilnost. Za opaznejši delež dramskih/gledaliških dejavnosti pri pouku slovenščine se zavzemajo iz več razlogov: ob vstopu v šolo so otroci na razvojni stopnji, ko je igra še v ospredju njihove dejavnosti, zato jo je potrebno čim bolj spontano vključiti v poučevalne metode prvega triletja. Igra mora biti seveda upoštevana v vsej svoji razsežnosti od spontanih do strukturiranih igralnih dejavnosti (od paidie do ludusa).