Search

Pojav besedne zveze "vzdržni razvoj" ob veliko pogosteje rabljeni besedni zvezi "trajnostni razvoj" nakazuje obstoj pomembnih metodološki razlik pri uresničevanju varstva okolja in varstva narave. Koncept "trajnostnega razvoja" izhaja iz upravljavskih zamisli za trajno rabo okoljskih virov in trajno ohranjanje določenih stanj okolja. Varstvo narave se pri tem institucionalizira v obliki ustvarjanja prostorskih rezervatov, v katerih nadzira rabo zemljišč. Po konceptu varstva, ki ga ubeseduje "vzdržni razvoj", naj varstvo narave ne bi bilo omejeno samo na ustvarjanje rezervatov. Uresničevalo naj bi se z zahtevo, da se ob posegih v okolje kar najbolj samoomejujemo, ne glede na to, kam v prostor posegamo. To je mogoče doseči z načrtovanjem racionalnih alternativnih razvojnih možnosti in uresničevanjem tistih med njimi, ki kar najmanj omejujejo samoraslost narave. Izhodišče za tako presojo je izdelovanje vrednostnih zemljevidov, ki v prostoru poustvarjajo različne interese do prostora. Ti omogočajo presojo večstranske ustreznosti mesta in oblike razvojnega posega ter sporazumni dogovor o rabi zemljišča.

Ocena knjige akademika prof. dr. Zdravka Mlinarja Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi je dober povod, knjiga sama tudi vir, za oceno današnjega trenutka na področju načrtovanja prostora. Avtorju, pionirju na področju prostorske in urbane sociologije, je treba prisluhniti, ko ugotavlja, da se ljudje čutijo odrinjene od odločanja o zadevah urejanja prostora, in da je treba ljudem zagotoviti možnost, da soodločajo o skupnih zadevah. Ob teh ugotovitvah akademika prof. dr. Z. Mlinarja je mogoče pokazati na razvoj prostorskega planiranja v Sloveniji, ki je prehodilo pot od bolj ali manj interdisciplinarnih diskurzivnih oblik, preko poskusov interaktivnih in participativnih, do institucionalnih oblik prostorskega planiranja. To je pot, ki pomeni regresijo v pogledu demokratizacije odločanja o prostorskem razvoju in tudi v pogledu državljanske participacije.

The article deals with possibilities for running the proposed overhead transmission line Okroglo-Italian border. The Slovene and Italian methods are shown as methods enabling consideration of environmental and spatial impact within the process of planning overhead transmission line corridors. The Slovene method consists of analyses of attractiveness and vulnerability, whereby the first considers those functional and economic factors that affect spatial attractiveness for overhead transmission lines. Thus we can assess thelevel of economic and functional suitability of alternative routes of the proposed 400 kilovolt overhead transmission line from transformation station Okroglo (Slovenia) to Srednje, Golo Brdo and Vrtojba, three potential contact points on the Slovene-Italian border. In accordance with stipulations of the Law on spatial management vulnerability models were prepared, which were used to simulate the development's potential negative environmental effects and to analyse suitability, which implies harmonisation of development and protectiondemands. Their result is a possible corridor that can be developed without significant conflicts. The Italian procedure was developed to trace the transmission line corridor from the Slovenian border to the transformationstation in Udine. It was also applied on the Slovenian side. Three groups of factors were considered in the procedure: exclusion, repulsion, and attraction. The much simpler procedure enables comparisons, since it uses the same or at least similar spatial data. In conclusion a shortcommentary is added about the corridor concept as a planning tool. Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globoko-italijanska meja skoziprostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okoljska in prostorska merila: slovenski initalijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenija-Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudikratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja.

This article presents some questions concerning development in the education of landscape architects in the future. The questions arise from changes observable in programs of some schools of landscape architecture as well as in technical and scientific disciplines that share with landscape architecture activity in the landscape. The aim of the article is to highlight the relationship between landscape planning and science and the technical disciplines that are active in the landscape, as well as the special tasks landscape planning has in environmental conservation. The article stresses that landscape architecture &#8211 ; ; ; and landscape planning in particular-is from its inception based on scientific analysis, which, however, it builds upon with a search for solutions to problems of land use and management. Creativity is crucial in this process: it is capable of fulfilling the basic conservation requirement-to employ the environmental intervention alternative that is least harmful to the environment.

The use of wind as an alternative source for the production of electrical energy is becoming increasingly popular. An important reason is that the transformation of wind in to electrical energy does not cause emissions into the environment. With the respect to the obligation stated in international documents concerning the reduction glass house gases, which Slovenia will also adopt soon, this is the full rationale. On the other hand wind generators are massive spatial features that cause definite visual disturbances and affect wildlife, ecpecially birds. The decision whether and where to build wind generators in Slovenia depends on pondering of positive and negative effects on the environment. In view of the known sites we can espect even more. A strategy on wind generators and measures for their placement therefore is a compulsory task on the national level. Uporaba energije vetra kot alternativnega vira za proizvodnjo električne energije postaja vse bolj zanimiva. Vse bolj pomemben razlog pri tem je, da pretvorba energije vetra v električno energijo ne povzroča emisij v okolje. To pa je, upoštevajoč obveznosti iz mednarodnih sporazumov glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ki jih namerava prevzeti tudi Slovenija, gotovo pomembno dejstvo. Po drugi strani domenijo vetrne elektrarne velik poseg v prostor in poleg pomembne vizualne motnje tudi vliv na živi svet, predvsem ptice. Odločitev o tem, ali in knje v Sloveniji so vetrne elektrarne sprejemljive, je torej odvisna od tehtanja njihovih negativnih in pozitivnih vplivov na okolje. glede aktualnih lokacij lahko teh pobud pričakujemo še več. Stategijo glede vetrnih elektrarn in merila za njihovo vmeščanje v prostor na ravni vse države torej nujno potrebujemo.

When planning rehabilitation of transitory, rural space, where processes of restructuring agriculture intertwine with urban processes, key definitions concern places where restructuring agriculture and changes in land use are causing degradation and places where further urbanisation or renaturation are the better option. In these definitions it is necessary to follow opinions andgoals of users that are nevertheless difficult to obtain in a mode that canbe directly integrated in standardised rational procedures of physical planning. The presented procedure facilitates the procurement of such knowledge and its transparent integration in local development plans. Thus we can identify interest groups, their viewpoints, and potential conflicts in initial value systems and check their conflicting or harmonising starting points in space. Pri načrtovanju prenove prehodnega, podeželskega prostora, v katerem se procesi prestrukturiranja kmetijstva prepletajo z urbanimi procesi, so ključneopredelitve o tem, kje zaradi prestrukturiranja kmetijstva in menjave rab se pojavljajo degradacija in kje je primernejša bodisi urbanizacija bodisirenaturacija tega prostora. Pri teh opredelitvah je treba upoštevati stališča in cilje uporabnikov prostora, ki pa jih je težko pridobiti v obliki,v kakršni jih lahko neposredno vključimo v standardni racionalni postopek prostorskega načrtovanja. Postopek, predstavljen v prispevku, omogočazajeti to vednost in jo transparentno vključiti v prostorske načrte za razvoj kraja. Tako lahko identificiramo interesne skupine, njihova stališča, potencialne konflikte v vrednostnih izhodiščih ter preverimo konfliktosti oziroma uskladljivosti teh izhodišč v prostoru.

Magistrsko delo obravnava ureditev poseganja na varovana območja , določena z namenom varovanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov v Sloveniji in jo primerja z ureditvijo poseganja na varovana območja v ZDA. V Sloveniji so se na podlagi izsledkov znanstvenih študij oblikovali predlogi območij za varstvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki jih določata evropski direktivi: Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic in Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Varovana območja - skupaj oblikujejo mrežo območij Natura 2000 - so bila zakonsko potrjena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Poseganje na ta varovana območja je zakonsko urejeno z izvajanjem presoje sprejemljivosti posegov na ta območja. V ameriškem primeru varovanje ureja Zakon o ogroženih vrstah (Endangered Species Act), s katerim se varujejo habitati ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Ko so se na predlaganih varovanih območjih pojavile pobude za razvojne posege, ki jih ni bilo mogoče zavrniti, se je oblikoval poseben postopek Habitat Conservation Plan (HCP), s katerim naj bi hkrati zagotovili varstvo ogroženih vrst, in nadzorovan obseg razvoja. Z namenom pripraviti analizo postopkov poseganja na območja Natura 2000, in primerjavo s HCP, se v nalogi osvetli še ameriški pristop. Značilnosti izvedenih postopkov presoje sprejemljivosti v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja (v primerjavi s postopki HCP): varovana območja so bila določena in zavarovana, preden je prišlo do posegov, posegi so zasedli manjše deleže varovanih območij, presojal se je poseg po sprejemu prostorskega akta, javnost je bila vključena v času javne razgrnitve, manj podrobne biološke študije, več odobrenih posegov, podrobnejši omilitveni ukrepi, ni predhodnega vrednotenja območij. Master's thesis focuses on the assessment procedures of new developmental proposals within protected areas (defined in order to protect endangered plant and animal species and their habitats) implemented in two countries, Slovenia and USA. In the American case, The Endangered Species Act protects endangered animal and plant species. The problems appear when some major development proposals seemed to destroy endangered species habitats. To carry-out the permitting process Habitat Conservation Plan has been proposed with the ambition of providing an adequate protection of endangered species while, in the same time, allowing some degree of land development. In Slovenia, the proposals of the areas to be protected in order to protect fauna, flora and habitats were based on the results of scientific studies and according to the European directives: Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds % "The Bird Directive" and Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora % "The habitat Directive". The protected areas - Natura 2000 sites - have been established by the Decree on Special Protection Areas (Natura 2000). The developmental proposal within the protected area has to be assessed. In order to compare the HCP and the Slovenian acceptability assessment procedure an analysis of the Slovenian assessment cases as well as some elaborated HCPs procedures has been carried out. Features of the procedures carried out assessing the acceptability of the procedure for issuing environmental approval (in comparison with the procedures HCP): protected areas have been established and secured, before any interventions, interventions are occupied by smaller percentages of protected areas, judged the intervention after the adoption of spatial planning act, the public was incorporated during the public exhibition, less detailed biological studies, several authorized interventions, more detailed mitigation measures, no ex-ante evaluation areas.