Modern security studies, facing new challenges, should have a curriculum that provides graduates with the knowledge and skills on the basis of which they can excel in their professional activities. Anyone who influences and/or prepares the security education curriculum should be aware of the true needs of students, so they can apply the acquired knowledge in practice. First of all, the curriculum creators should put themselves in the position of professionals and, in the content of the curriculum, provide answers as to which courses and knowledge would be most useful in the case of major security crises such as wars, various intensity conflicts and massive rebellions, particularly those that have an inner or extra ethnic component or an inner national dimension in a pan-national joint political movement, such as the so-called Arab Spring. The latter encompasses the area of security, discourse in the international humanitarian law, particularly the Law of Armed Conflict and Rules of Engagement, but also the extremely delicate matters of religion, belief, faith, language (separately and all together in a wider sociological context), and above all, the Arab Spring as a social and security phenomenon presenting a unique sample for security studies both at the global and regional level due to the geopolitical trends in past two decades. Sodoben varnostni študij, ki se sooča z vedno novimi izzivi, potrebuje učne načrte, ki diplomantom zagotavljajo znanje in veščine, na podlagi katerih se lahko odlikujejo pri opravljanju svojega poklica. Vsi, ki pripravljajo učne načrte za varnostni študij ali imajo vpliv na njihovo pripravo, se morajo zavedati resničnih potreb študentov, ki morajo pridobljeno znanje uporabiti v praksi. Ustvarjalci učnih načrtov bi se najprej morali postaviti v položaj strokovnjakov in znotraj učnega načrta odgovoriti na vprašanje, kateri predmeti in znanje so najbolj koristni ob večjih varnostnih krizah, kot so vojne, konflikti različnih intenzivnosti in množični upori, zlasti tisti, ki vključujejo notranjo in zunanjo narodnostno komponento ali notranjo nacionalno razsežnost v okviru vsenacionalnega skupnega političnega gibanja, kot je tako imenovana arabska pomlad. Njeno razumevanje zahteva poznavanje področja varnosti, diskurz o mednarodnem humanitarnem pravu, zlasti o pravu oboroženih spopadov in pravilih delovanja, ter o izredno občutljivih vprašanjih vere, prepričanja in jezika (posamično in skupaj v širšem sociološkem kontekstu), predvsem pa je treba arabsko pomlad obravnavati kot družbeni in varnostni pojav, ki zaradi geopolitičnih trendov v zadnjih dveh desetletjih predstavlja enkraten primer za varnostne študije tako na globalni kot na regionalni ravni.