Search

This contribution examines the Iron Age textiles (8th−4th century BCE) kept at the Dolenjski muzej in Novo mesto, Slovenia, with the aim of identifying their raw materials, technologies, functions and social significance and situating them in a wider European context. The primary textile weave identified is a wool twill, which is typical for the Hallstatt culture and Italic textile traditions. Wool quality analysis indicates a local raw material with different processing methods. Certain diachronic changes are identified in textile structural characteristics, which may be indicative of influences from other regions.

V članku je predstavljen železnodobni poselitveni komplekspri Dolenjskih Toplicah, ki ga sestavljajo tri gomilne nekropo-le, naselje in železarski talilniški prostor. Poseben poudarek jebil dan raziskavam naselja, kjer so med leti 1986-1991 izkopališest sond. Raziskave so pokazale, da je bil Cvinger pri Dolenj-skih Toplicah poseljen ob koncu pozne bronaste dobe. Po tejprvi poselitveni fazi, ko so naselje utrdili z zemljenim okopom,je bil Cvinger dalj časa opuščen. Ponovno so ga poselili šelev mladohalštatskem obdobju. V tem času so ga znova utrdili,tokrat s kamnitim obzidjem. Obljudenost naselja v mlajši železnidobi za zdaj ni dokazana

Članek obravnava rezultate sondiranj na šestih višinskih naseljih v dolini Krke. Predstavljeni so terenski izvidi, najdbe in časovna opredelitev naselij. Naselje Stari grad pri Zagradu sodi v bakreno dobo, Vihra nad Drago v bakreno in pozno bronasto dobo, medtem ko sta bili naselji Kočnik nad Segonjami in Mastni hrib pri Škocjanu obljudeni samo v pozni bronasti dobi. Na Gradcu pod Otavnikom so bili ugotovljeni sledovi poselitve iz treh obdobij: zgodnje in pozne bronaste dobe ter iz pozne antike. Naselje na Velikem Vinjem vrhu sodi v železno dobo. Na tem najdišču so bili odkriti ruševine dveh halštatskih obzidij in latenski zid, na robu naselja pa ostanki več stavb.

Prispevek obravnava rezultate sondiranj na sedmih višinskih naseljih v Suhi krajini. Predstavljeni so terenski izvidi in najdbe, poudarjena p a j e tudi časovna opredelitev najdišč. Dve naselji sodita v bakreno dobo, dve v pozno bronasto dobo in dve v železno dobo. Eno naselje (Korinjski hrib nad Velikim Korinjem) je bilo obljudeno v več obdobjih, in sicer v bakreni dobi, srednji bronasti dobi, v železni dobi in v pozni antiki.

Snov tega prispevka sodi v sklop naselbinske arheologije, upoštevajoč lego najdišč, značilnosti okolja, možne prostorske komunikacije itd. Obravnava poselitev prostora osrednje Slovenije (Mirensko in Temeniško dolino) s poudarkom na železni dobi, čeprav upošteva tudi ostale arheološke dobe (eneolitik. bronasto dobo, pozno antiko). Predstavljeni so rezultati sondiranj osmih utrjenih prazgodovinskih naselij. Težišče razprave je na kronološki razvrstitvi in stratigrafski situaciji le-tch. dotakne pa se tudi drugih problemov, kot so fortifikacije in odnos naselij do grobišč.

Die Erforschung der Siedlungsgeschichte, die anderswo sichtbare Erfolge erzielt hat, hat in letzter Zeit auch bei uns einen grofien Aufschwung zu verzeichnen. So erforschen wir im Rahmen des Forschungsprogramms des Instituts fiir Archaologie am Wissenschaftlichen Forschungszentrum der SAWK schon mehrere Jahre in beschleunigtem Tempo die Besiedlung Zentralsloweniens in der Eisenzeit, wo namentlich in der Osthalfte von Dolenjsko (Unterkrain) bereits umfangreiche Bereiche rekognosziert sind. Aktionen wurden in der Suha krajina, im Tal des Flusses Mirna und am Unterlauf der Krka durchgeftihrt, in ihrer Gesamtheit wurde aber auch die Bela krajina iiberpriift. Die Forschungen haben zur Entdeckung einer Reihe neuer Fundorte gefiihrt, wahrend bei den bereits bekannten die meisten Unklarheiten erhellt wurden, die ohne topographische Besichtigungen und genaues Studium des handschriftlichen Nachlasses der damaligen Forscher nicht hatten beseitigt werden konnen. Dies gilt insbesondere fiir die groBeren Fundorte, die intensiv am Ende des vorigen Jahrhunderts untersucht wurden und fiir die eine Vielzahl wertvoller Angaben vorliegt, sei es iiber den Fundort selbst, sei es iiber das dort ausgegrabene Fundmaterial. Die kritische Veroffentlichung derartiger Quellen ist dringend notig, erfolgte jedoch in vergangenen Zeiten nur selten.1 Einer solcher Fundorte, der zwar die katalogische Veroffentlichung des Fundguts erlebt hat, dessen Besiedlungsbild und Quellenveroffentlichung jedoch damals aus objektiven Griinden unterblieben, ist auch Brezje bei Trebelno. Im vorliegenden Artikel mochten wir diese Liicke fiillen.