Search

Objectives: Hepatitis C virus (HCV) recurrence after liver transplantation is universal and leads to chronic hepatitis and cirrhosis. Combined interferon and ribavirin therapy represents the accepted treatment for recurrent chronic hepatitis C following liver transplantation, according to the literature. Our aim was to assess the efficacy and safety of the recommended combined interferon and ribavirin therapy, and evaluation of the rate of long-term remission under Hungarian circumstances. Methods: 16 patients with chronic recurrent hepatitis C, who had been HCV-PCR positive (genotype 1b), received combined treatment with interferon-alpha-2b (3 MU three times a week) and ribavirin (800-1000 mg daily) for 12 months following transplantation. 12 patients have completed the therapy. Liver biopsies were performed before commencing and after concluding treatment in every patient. Virological responses at completion of the 12-month-long treatment and at the end of the subsequent 6-month-long follow-up period served as endpoints for the evaluation. Results: At completion of the 12-month-long treatment 3 patients became HCV-PCR-negative. All three patients remained negative at six months following completion of the treatment. Conclusions: Efficacy and safety of the combined treatment of transplanted patients were similar to the therapeutic results in patients with chronic hepatitis C without liver transplantation.

K poznavanju velikega prehoda prazgodovinske dobe v rimsko so prispevala pomembna izkopavanja in topografski pregledi na mestnem območju Savarije (utrjeni naselji Szentvid pri Velemu in Ostffyasszonyfa). Ker konca teh utrjenih naselij ni mogoče točno določiti, pride v poštev kateri koli datum predklavdijskega časa. Majhno število ravninskih naselij poznega latena je morda posledica pomanjkljive raziskanosti; ni pa tudi izključeno, da je redko poselitev povzročila izselitev Eraviskov. Poznokeltska naselja so pretežno na obrobju območja. Pri izkopavanju rimske ceste postaje v Sarvarju smo lahko ugotovili nadaljevanje izdelave keramike vrste LT D v flavijski čas. Redni promet blaga po jantarski cesti je verjetno stekel potem, ko je bil v Karnuntumu zgrajen stalni legijski tabor. Ozemlja Savarije v predklavdijskem času Rimljani verjetno niso naselili. Veterane 15. legije Apolinarisso naselili šele ob ustanovitvi kolonije. Zgostitev nagrobnikov Italikov je opazna vzhodno oziroma severovzhodno od Savarije. Na istem območju je večina podeželskih vil. Staroselci so izpričani z napisi le na zahodnih, hribovitih območjih province. To, da o starosclskeni prebivalstvu, ki je živelo tudi v mestu, po ohranjenih napisih ni mogoče sklepati, dokazuje, da je bilo potisnjeno močno v ozadje. Na obrobju pa je mogoče najti gomile in vikusc - vaška naselja s keramiko vrste LT I).

x

Čeprav b izdelovanju terre sigillate v Panoniji komaj lahko govorimo kot o samostojni obrti, pa niso zapadne delavnice terre sigillate nič manj vplivale predvsem na ona lončarstva, ki so skušala terrò sigillato posnemati, torej na lokalno sigillatno produkcijo. Te lončarske delavnice: Aquincumcivilno naselje, Aquincum canabae, Brigetio-Geih&t, Gorsium, Mursa, Scarbantia kot tudi Sirmium (vse se dajo določiti s pomočjo kalupov) so nastale večinoma v drugi tretjini 2. stoletja (razen podružnice v Skarabantiji). Medtem ko sta k. póczi in i. curk analizirali mnogostranski vpliv, ki so ga imele na panonsko lončarstvo italske delavnice, pokaže avtor pričujoče študije na povezave, ki jih lahko odkrijemo med nekaterimi južnogalskimi delavnicami in panonskimi imitacijami terre sigillate. Če strnemo vse to, kar vemo o prodaji južnogalske sigillate, lahko trdimo, da izvira pretežni del importirane robe v Panoniji iz Banassaca in sicer iz kasnejših delavnic fiavijskega oziroma trajansko-hadrijanskega obdobja (Natalis, Germani ser.). Najkasnejši uvoz izdelkov iz Banassaca v Panonijo lahko dokažemo prav v Hadrijanovem času. Lokalne imitacije se pojavljajo po tem obdobju. Južnogalske elemente same oziroma posnemanje le-teh lahko opazujemo v zapadni Panoniji na primerku iz Poetovione, v vzhodni Panoniji pa na izdelkih nekaterih delavnic iz Akvinka. Prav od tu so znane tudi lokalne posode s tankimi stenami črnosive, grobo izdelane, od katerih sta posebej značilna dva v kraju Tokod najdena fragmenta. Reliefni okras, ornamente, rastlinske in živalske motive lahko spravljamo v zvezo z delavnicama Natalis oziroma Germani ser. Glede datiranja pride kot terminus post quem v poštev čas Trajana oziroma Hadrijana, kar časovno sovpada z začetkom delovanja lončarskega naselja Gerhàt v Brigetioni, tako da lahko domnevamo, da sta bila v kraju Tokod najdena kosa izdelana v Brigetioni. Med Akvinkom in Brigetiono je namreč v zgodnji cesarski dobi komaj obstajala kaka lončarska delavnica, saj bi verjetno že prišla na dan spričo dejstva, da je to najtemeljiteje preiskan odsek limesa. Na drugi strani najdemo vse motive, ki jih vidimo na posodah iz kraja Tokod, tudi na uvoženih sigillatnih posodah iz Brigetione. Vpliva južnogalske uvožene keramike ne opažamo samo na imitacijah terre sigillate, ampak tudi na izdelkih, ki gredo nazaj na latenske tradicije, katerih razcvet spada prav tako v drugo tretjino 2. stoletja. Končno lahko pripišemo vplivu uvoza tudi oblike, ki spominjajo na južnogalske tipe. Lokalne delavnice terre sigillate so izkoristile trenutno konjunkturno možnost, ki je nekaj časa obstajala (obdobje med delavnico v Banassacu, ki je oskrbovala trg do Hadrijanovega časa, in pošiljkami srednjegalskih delavnic v času Antonina Pia). Konjunktura je bila verjetno kratkotrajna. V času Antonina Pia so se morala lončarska središča preusmeriti na izdelavo drugih keramičnih izdelkov in le delavnica Pacatus v Akvinku je bila do neke meje sposobna sprejeti tekmo z naraščajočim importom. Južnogalski vpliv, ki je očitno deloval preko panonskih delavnic, se da dokazati tudi na izdelkih delavnice v Margu (v starejši literaturi se navaja Siscia) in to najprej v tistem njenem delu, o katerem lahko domnevamo, da je obstajal v drugi tretjini 2. stoletja. Nastanek te delavnice je morda tudi posledica konjunkture v Hadrijanovem času, ki je ustvarila pogoje za razvoj manjših panonskih delavnic. Ko je po gospodarskem razcvetu v Severovem času deželo preplavil povečan uvoz iz Rheinzaberna, Westerndorfa in Pfaflfenhofna, je bilo konec konjunkture za lokalne delavnice terre sigillate.

Članek obravnava dve steli iz belega m arm orja, najdeni ob limesu, ki s svojo tem o upodobitve in z um etniška izvedbo p rek ašata druge nagrobnike iz kam noseških delavnic v donavskem prostoru. N ajdišče prve je Bâcsa. Kot pove napis, je dal nagrobnik postaviti neki librarius alae Contariorum (ki je v teku 2. stoletja garnizirala v A rraboni) svojemu tovarišu v konjeniških oddelkih, ki je bil dom a iz Siska. Po im enih pokojnih lahko sklepamo, da je bila stela izdelana na koncu 2. oziroma v začetku 3. stoletja. Drugi spom enik je leta 1961 pridobil M osonm agyarôvâr H ansâg-m uzej. Stilno sorodnost obeh stel poleg oblike kaže tudi v ornam entiko vključeni živalski friz. Večino stel z živalskim frizom lahko d a ­ tiram o v 1. polovico 2. stoletja, k tem lahko prištejem o sedaj tudi stelo iz M osonm agyarôvâr j a. Tip p a je živel dalje v prvi polovici 3. stoletja. Stelo iz k raja Bâcsa smemo torej u v rstiti v poznejšo grupo. Na ta način upodobljena venatio se zelo pogosto pojavlja v noriško-panonskem m ejnem področju. V isto skupino uvršča steli iz Bâcse in Mosonszentjânosa tudi motiv grifa, ki se pojavlja na obeh. Na zatrepu nagrobnika iz Bâcse upodobljeni panter, ki jé iz posode s sadjem , se često pojavlja m ed m otivi upodobljenim i na spomenikih iz Savarije. Zatrep stele iz M osonszentjânosa je bil predelan. N a sredini je upodobljeno do[1]prsje um rlega. Predelava je možna še koncem 1. ali v začetku 2. stoletja. Oba nagrobnika sta bila •— čeprav v različnem času — izdelana v isti delavnici. A naliza kompozicije in podrobnosti nas vodi k sklepu, da moramo iskati skupno delavnico nekje v noriško-panonskem obm ejnem področju, predvsem pač v k rajih blizu Italije. Motivi kažejo na to, da je steli izdelala delavnica v P oeto[1]vioni ali Savariji. Te delavnice so oskrbovale precej veliko področje. N jihov velik pomen izpričuje razen razširjenosti izdelkov tudi vsebina napisov. Da so izdelki iz razm erom a zelo oddaljenih centrov prišli v okolico A rrabone, to je v zahodno-panonski predel lim esa, si lahko razložimo iz m nogostranskih povezav A rrabone z jugozahodno Panonijo, mnogo vojakov iz jugozahodne Panonije je služilo v A rraboni. Teh odnosov ne dokazuje samo epigrafski m aterial, am pak tudi arheološke najdbe. Zelo pom em ben je bil italski vpliv, ki ga je jugozahodna P anonija posredovala A rraboni in ki je bistveno obogatil m aterialno in duhovno kulturo tega področja. Ta vpliv izpričujeta obe steli, ki ju lahko ocenimo in razum em o le kot periferen odsev italske um etnosti.