Search

V magistrskem delu sem se ukvarjal z vpeljevanjem tehnik improvizacijskega gledališča v pouk umetnostne zgodovine in italijanščine kot tujega jezika. V teoretičnem delu naloge najprej predstavim impro in poglavitna načela njegovega delovanja, poleg tega pa še ključne značilnosti njegovega poučevanja in učinke, ki jih prinaša. Nato predstavim vrsto pedagoških in didaktičnih teorij, ki priporočajo uporabo učnih metod, značilnih za impro. Sem sodijo opozicija med transmisijskim in transformativnim poukom, teorije o različnih zaznavnih in spoznavnih poteh ter učnih stilih, Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti, konstruktivizem, nekaj pozornosti pa je namenjene tudi ustvarjalnosti in motivaciji. Navedem tudi nekaj konkretnih smernic za uporabo impra pri obeh predmetih ter se pri tem naslanjam na učna načrta. V drugem delu predstavim nekaj primerov iz prakse, ko sem metode, o katerih pišem, preizkusil pri pouku obeh predmetov. Predstavim različne načine uporabe impra v šoli in primerjam, kako se je njegova uporaba obnesla v različnih razredih ter v dveh različnih šolah. Nalogo strnem z izsledki praktičnega dela, pri čemer poudarim najpomembnejše elemente, ki jih impro lahko ponudi poučevanju v šoli, tako pri izbranih predmetih kot drugod. In the thesis I research the use of techniques of improvisational (improv) theatre while teaching the Italian language and art history. In the theoretical part I describe improv theatre and its main principles, as well as some characteristics of how it is taught and the effects it brings. I present some pedagogical and didactical theories which recommend the teaching methods typical for improv theatre. Among them are an opposition between transmissive and transformative teaching, theories about different cognitive and learning styles, Gardner’s theory on multiple intelligences, and constructivism. I also focus on the questions of creativity and motivation. I propose some concrete ideas how to include improv into lessons of both subjects mentioned above I base my suggestions on the two corresponding curriculums. In the second part of the thesis I present some cases from my practice where I incorporated the described methods into my teaching lessons. I introduce different ways of their application, followed by a comparison of the results they brought to different classes. I conclude the thesis with the results of the practical part, summing it up with the most important elements improv theatre can offer to the practice of teaching both chosen school subjects, and elsewhere.