Search

V zadnjih treh desetletjih se incidenca raka debelega črevesa in danke med mlajšimi v razvitem svetu povečuje. Predvidevajo, da bo v naslednjih desetih letih vsak deseti bolnik z zrakom debelega črevesa in vsak četrti z rakom danke mlajši od 50 let. Vzrokov za zbolevanje vse mlajših generacij še ne poznamo. Bolezen se pri mlajših pogosteje odkrije pozno, v napredovalem stadiju. Pogosto bolniki, včasih tudi zdravstveni izvajalci, resnosti opozorilnih simptomov in znakov dlje časa ne prepoznajo. Osveščanje strokovne in laične javnosti o pojavljanju te bolezni med mlajšimi je zato ena od prioritet pri izboljšanju obravnave in preživetja bolnikov. V pripravi so tudi smernice, ki bodo zaobjele široko področje diagnostike, genetske obravnave, zdravljenja in širše oskrbe mlajših bolnikov.

Incidenca in umrljivost pri raku debelega črevesa in danke pri mladih v zadnjih desetletjih naraščata. Vsak deseti z diagnozo raka debelega črevesa in danke je mlajši od 50 let. Spremenjene prehranske navade in življenski slog sta glede na zadnje študije pomembna dejavnika tveganja predvsem zaradi vpliva na gastroinestinalni mikrobiom, ki se posredno preko številnih interakcij vpleta v posameznikov imunski odgovor. Delež rakov, ki so odkriti v napredovalem stadiju III ali IV je pri mlajših od 50 let višji. V nadaljevanju predstavljamo dva klinična primera s poudarkom na času od pojava simptomatike do postavitve diagnoze raka debelega črevesa in danke.

Rak debelega črevesa in danke (RDČD) v svetovnem pogledu predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti in po incidenci sodi na tretje mesto med vsemi raki. V zadnjih 10-15. letih smo lahko priča velikim napredkom v sistemskem zdravljenju RDČD in to je poleg uspešnih preventivnih programih glavni razlog da v tem trenutnku RDČD spada med bolezni z dobrim preživetjem. V mednarodni raziskavi Concord-3 je bilo ugotovjeno, da petletno čisto preživetje bolnikov v več kot polovici evropskih držav že presega 60 %. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi, saj je pet-letno čisto preživetje bolnikov z omejenim stadijem že več kot 90 %, medtem ko je preživetje tistih z razsejano boleznijo pa komaj 9 %. Pri 50% bolnikov z N+ boleznijo ob ugotovitvi bolezni v poteku njihove bolezni le-ta postane metastatska. V nasprotju z splošnim prepričanjem je tudi RDČD imunogena maligna bolezen, vendar le v primeru ko gre za MSI-H (mikrosatelitno nestabilno) obliko bolezni. Tovrstni tumorji imajo namreč preko 1500 mutacij na tumor, kar je napovedni dejavnik za učinkovitost zdravljenja z imunoterapijo (IT). Tako ni presenečenje, da je IT lahko zelo učinkovita možnost zdravljenja pri bolnikih z metastatskim RDČD in je tudi že del mednarodnih in slovenskih smernic zdravljenja RDČD.

Metastatski rak debelega črevesa in danke je večinoma še vedno neozdravljiva bolezen, vendar sta se prognoza in preživetje teh bolnikov v zadnjih 6 letih močno izboljšala. Od srednjega 10-mesečnega preživetja, ki smo ga dosegali z zdravljenjem s 5-fluorouracilom, ki je bilo pred nekaj leti edino učinkovito zdravilo za zdravljenje teh bolnikov, smo prešli na preživetje, daljše od 20 mesecev, kar so omogočili novi citostatiki. Kombinirano zdravljenje omogoča boljšo kakovost življenja in daljše remisije, s tem pa tudi daljše celostne preživetje. Uporaba kombinacije citostatikov s tarčnimi zdravili vodi v nadaljnje podaljšanje srednjega preživetja teh bolnikov, srednje preživetje je tako daljše od 30 mesecev. To zdravljenje v kombinaciji z operacijo pljučnih ali jetrnih zasevkov pa omogoča tudi zazdravitve. Pomembna letošnja novost je določanje mutacij na genu KRAS. Za raka debelega črevesja in danke je gen KRAS prvi biomarker, ki napoveduje, kako se bodo bolniki odzvali na neko zdravljenje. In most cases, metastatic colorectal cancer is incurable however, the prognosis and survival of these patients have significantly improved in the last six years. A few years back, the only efficient drug for colorectal carcinoma, 5-fluoruracil, yielded the mean survival of 10 months, whereas today, the survival rates of 20 months or more may be obtained by using new citostatics. In the last six years, six new drugs were registered for the treatment of metastatic colorectal cancer. These are three citostatics (capecitabine, irinotecan, oxaliplatin) and three target drugs (cetuximab, bevacizumab, panitumumab). A combined treatment assures a better quality of life, and longer remissions and overall survival. The combination of cytostatics and target drugs improves particularly the mean survival rate which may be longer than 30 months. These combinations of drugs used together with surgical treatment of lung and liver metastases may result in complete remission. An important research achievement of this year is the determination of KRAS mutations. The KRAS gene is the first biomarker that predicts how well patients will respond to certain combination of treatment.