Search

This paper shows how changes to the appearance of a street after the revitalization process influence the perception of the street, its sensory landscape and atmosphere. The example of Cathedral Street (Ulica Tumska), the high street in Płock, an average-sized town in Poland, is used to prove that such changes may bring some unexpected results by evoking negative emotions among the residents. The results of the study conducted using focus groups show that the contemporary ambience of Cathedral Street cause negative sensations perceived in four dimensions: touchscape, seescape, soundscape, and smellscape. Those feelings seem to be even stronger taking under consideration positive memories of the street before revitalization. As a result of the negative atmosphere of Cathedral Street and the unpleasant emotions it evokes, the residents’ activities conducted on the street are reduced only to fulfilling the most necessary needs. Such conclusion results in a postulate that when designing or redesigning public spaces we should always be aware of the consequences for the ambience of the street and the need to generate positive emotions.

V članku avtorja proučujeta, kako spremenjena podoba ulice po prenovi vpliva na dojemanje ulice, njeno senzorično krajino in vzdušje na njej. Na primeru Tumske ulice, glavne ulice v srednje velikem poljskem mestu Plock, dokažeta, da imajo lahko tovrstne spremembe nepričakovane posledice, ki pri prebivalcih vzbujajo negativne občutke. Izsledki raziskave, ki je temeljila na mnenju članov fokusnih skupin, kažejo, da trenutno vzdušje na Tumski ulici povzroča negativne zaznave, ki se nanašajo na štiri vrste senzoričnega zaznavanja oziroma značilnosti krajine: : tipne, vidne, slušne in vohalne. Negativna občutja so še močnejša pri posameznikih, ki imajo pozitivne spomine na nekdanjo ulico – na njeno stanje pred prenovo. Zaradi negativnega vzdušja na Tumski ulici in neprijetnih občutij, ki jih vzbuja, so se ulične aktivnosti prebivalcev zmanjšale na najnujnejše opravke. Navedeni izsledki kažejo, da bi se morali pri oblikovanju ali preoblikovanju javnih prostorov vedno upoštevati vplivi na ulično vzdušje in potreba po ustvarjanju pozitivnih občutij.