Search

Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanja.

Agriculture plays an important role in both protecting and developing farmland. In Slovenia, the main reasons for this loss are urbanization and the implementation of large development projects that require the destruction of fertile farmland. About 3000ha of farmland has been lost each year since Slovenia's independence. The importance of agriculture and farmland is touched upon in this special issue of Acta geographica Slovenica. The authors focus on management of farmland, analyse the development potential for agriculture, observe the changes in the landscape by remote sensing, soil quality and its pollution, and land cover as an element of biodiversity. They draw attention to the lack of participation in spatial planning procedures and the question of the importance of agriculture and jobs in this sector in national economy. This introductory paper brings a short analysis of how the issue of farms' spatial constraints and moving farm structures to new locations is perceived by municipal offices, nature parks, and the Slovenian Chamber of Agriculture and Forestry and its regional offices. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

In this paper a procedure of scenario making and analysis in spatial research and planning is demonstrated. Dalmatia was used as a case study, given the recent trends of spatial development and differentiation in the region, and the need to study and plan for possible future changes in spatial development. Several basic methodological steps connect different approaches to scenario making in the spatial planning context. They include defining the problems and goals of scenario construction, the spatial and temporal frames of the system in question, recognising and qualitatively and/or quantitatively describing important factors that directly and indirectly influence development, evaluating factors according to degree of importance and uncertainty, and describing the possible development of key factors within consistent and plausible scenarios. Finally, the implications stemming from different scenarios are evaluated. Different methods were integrated in developing scenarios for Dalmatia: literature review, selection of statistical indicators of development processes, factor and cluster analysis, and two rounds of Delphi method. This process enabled encompassing various aspects of spatial development, as well as an interdisciplinary exploration of possible future developments. Eventually three scenarios for Dalmatia until 2031 were developed: „Monoculture of tourism“, „Sustainable tourism“, and „Integral development“. They are explorative spatial development scenarios, with the goal of exploring possible future developments from different perspectives. The implications stemming from these development scenarios are relevant not only for spatial planning, but also for the wider development context. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Regionalni in prostorski razvoj Slovenije temelji na velikem deležu zavarovanih območij, ki prinašajo posebne zahteve za prostorske planerje. Za ponazoritev povezave med planiranjem v prostoru in upravljanjem zavarovanih območij v prispevku obravnavamo primer Triglavskega narodnega parka (TNP), podrobneje predlog njegovega upravljavskega načrta za obdobje 2014–2023. Obravnavamo tudi, koliko se v predlogu upravljavskega načrta upoštevajo posebni pogoji, ki izhajajo iz ogroženih območij zaradi delovanja naravnih nevarnosti kot posebne vodarske strokovne podlage za načrtovanje rabe prostora. Prispevek nazorno pokaže, da je ureditev določanja nevarnih in ogroženih območij v Sloveniji nujna ter da šele podrobna določitev teh območij v merilih od 1 : 1.000 do 1 : 5.000 omogoča podrobno prostorsko planiranje in s tem tudi upravljanje zavarovanih območij. Iz razprave tudi sledi, da bi morali predlagani načrt upravljanja TNP nadgraditi na področju raziskovanja, in sicer z ustanovitvijo znanstvenega (raziskovalnega) sveta pri Upravi TNP in posebnega ciljnega raziskovalnega programa, namenjenega raziskovanju TNP ; Further regional and spatial development of the Republic of Slovenia is based on a wide share of protected areas that pose significant demands for spatial planers. As an example of links between spatial planning and management of protected areas, in this paper we deal with the Triglav National Park (TNP) in NW Slovenia, particularly with the proposal for its 2014–2023 management plan and to which extent this plan takes into account specific conditions that arise from risk areas due to natural hazards as a significant water management expert foundation for planning the use of space. The paper explicitly demonstrates that the determination of hazard and risk areas in Slovenia is truly necessary, and that only a detailed determination of hazard and risk areas in scales 1:1000 to 1:5000 makes possible detailed spatial planning and thus also the management of protected areas. From the discussion, it also follows that the proposed TNP management plan should be upgraded in the field of research by establishing a Scientific (research) council at the TNP administration, and by establishing a specific targeted research program focused on research in TNP

Institucionalni pristop v ekonomski geografiji poudarja vlogo institucij pri razvoju gospodarstva in lociranju podjetij. Med institucionalne dejavnike se uvršča tudi formalno planiranje, saj vsebuje sistem pravil, zakonov in norm. V članku je s pomočjo analize literature in razvojnih dokumentov ter študije primera predstavljena vloga planiranja pri lociranju proizvodnih dejavnosti v Sloveniji po letu 1990.

Prostorsko planiranje velja od nekdaj za kalkulirano tveganje, vendar so razmere v Srbiji kritične na vseh nivojih, od nacionalnega do lokalnega zaradi odsotnosti regionalnega nivoja. Večina planerskih ustanov vztraja na tradicionalnem, togem sistemu načrtovanja, v katerem ni prostora za različne interese in zamisli. Prispevek obravnava temeljne družbene in ekonomske okvire, znotraj katerih poteka planiranje v Srbiji v zadnjih letih. Poziva tudi k potrebnim spremembam za povečanje učinkovitosti sistema prostorskega planiranja.

Načrtovanje raznih dejavnosti v prostoru je zahtevno in odgovorno. Terja dobro poznavanje naravnih in družbenih razmer, poleg tega pa morajo biti rezultati v procesu načrtovanja podani čim bolj nazorno. V prispevku smo na primeru občine Kočevje skušali določiti najbolj primerne nepozidane površine za morebitno širjenje poselitve z vidika naravnih in družbenih dejavnikov. Pri tem smo uporabili metode geografskih informacijskih sistemov.

Članek želi na primeru prostora občine Medvode oceniti uspešnost planskega sistema, ki je bil vzpostavljen leta 1984 in ki se izteka šele v današnjem času. Članek primerja načrtovano stanje v prostoru občine glede na dolgoročni in družbeni plan iz leta 1986 z dejanskim stanjem ob sprejetju novega Zakona o urejanju prostora leta 2003. Analiza razlogov za nizko stopnjo izvedenosti plana kaže, da razlogi niso le v neupoštevanju predpisov, ampak tudi v samem sistemu prostorskih predpisov.

Ker je izobraževanje ključni element za doseganje ciljev trajnostnega (prostorskega) razvoja in za aktivno participacijo v planerskem procesu, je potrebno te vsebine vključiti v formalni izobraževalni sistem. V članku so predstavljene z vrednotami prostora in prostorskim načrtovanjem povezane vsebine, s katerimi se je dopolnjevalo obstoječe učne načrte izbranih predmetov na primarni in sekundarni ravni izobraževanja ob njihovi zadnji reformi leta 2007.

Z geografskega vidika naravne nesreče niso zgolj izjemni dogodki, temveč so del zapletenega sistema odnosov med naravo in družbo. Geografija jih obravnava kot sestavni del pokrajine, v kateri je možno z geografskimi metodami identificirati njihovo prisotnost, učinke na naravo in družbo ter možne prilagoditve človeške družbe nanje, kar je ključnega pomena za preprečevanje negativnih posledic in eden od predpogojev za smotrno prostorsko načrtovanje in za uveljavitev paradigme sonaravnega razvoja.

The number of debates about the modernization of spatial planning in Slovenia has only recently risen. Some new planning views on the politics of spatial development in theory as well as in practice arepresented in this article. Spatial planning has over the past decades modified some of its most relevant areas. With this, the instruments, directives and different steps focused more on the three most important areas : the handling of the growth of the urban system net and determining the settlement structures, the planning of proper usage of the surface with environmentally builtin components of lasting development and the planning of transport and economic infrastructure. With the growing europeization and internationalization, spatial planning underwent some changes right at the core at the beginning of the 21st century. There is a growingurge of equalizing spatial planning on the European level and forming a more active model on the implementation level. Project orientation, new cooperational and moderational models, which are trying to realize all the goals and transfer them into the real world are put right in the centre. With the help of new instruments it is possible to realize all the abstract-based goals, which are written in the researchdocuments and strategies, which more precisely

The paper addresses the notion of public interest in spatial planning, particularly the redefinition of public interest within the context of neoliberal urban politics and planning. It tries to demonstrate that instruments of neoliberal urban planning change and reduce the role of public interest. As for the societies that have experienced the so called post-socialist societal transformation, the paper presents the argument that there are strong contradictions between the unitaryconcept of public interest embodied in statutary rules and the appearance of new urban actors and urban developers.

Both the European Union and its member states separately have given great attention and substantial funding to the development of the countryside. However, all investments are not always in concordance with the developmental and implementation spatial planning projects. Due to the high sensitivity of the rural space, any actions must be well thought out, and planning of rural areas should be supported in the sense of developmental programs and implementation plans. In some countries quality sectoral planning and integrated planning have been established, which should surpass the level of a municipality, however, planning or administrative regions are too large for these projects. In the Federal Republic of Germany these tasks were undertaken by the former land consolidation offices, and in this way the surveying profession has strongly entered the countrysidedevelopment programs. The paper tries to give an overview of the state of rural spatial planning in Slovenia, in comparison with Bavaria, showing that Slovenia has never managed to surpass the sectoralapproach in the field. In the conclusions, some guidelines for further development in relation to planning at the local level as well as of the geodetic profession and its inclusion into the activities of ruralmanagement and development are proposed.

V članku so predstavljeni metodološki problemi in možne rešitve za izdelavo demografskih analiz in projekcij v izrednih razmerah. Take okoliščine zahtevajo sistematičen pristop, ki se ne omeji samo na klasične demografske analize, ampak zahteva širšo presojo. Metodologija je preizkušena pri izdelavi študije Demografija i sistem naselja za potrebe izrade prostornog plana Kantona Sarajevo za period od 2003 do 2023 godine. V prvem delu so predvsem ugotavljali demografske smernice in stanje, v drugem pa opredelili variantne parametre, ki so namenjeni pripravi projekcij prebivalstva za potrebe usmerjanja razvoja. Prav v tem je metodološka novost izdelave projekcij. Projekcije se tesno navezujejo na problematiko razvoja v prostoru in preobrazbe demografske in socialne strukture prebivalstva. Metodologija, ki smo jo uporabili v študiji, se razlikuje od običajnih metod izdelave projekcij prebivalstva. Prav v tem vidimo njihovo praktično uporabnost. Ker so se demografske razmere med vojno bistveno spremenile v vsej BiH, ne moremo delati niti ocene bodočega demografskega razvoja v Kantonu Sarajevo, ne da bi upoštevali politiko uvajanja skladnega razvoja v vsej državi. Torej bi bilo treba narediti podobne analize tudi za druga območja BiH, s čimer bi uporabljene hipoteze za Kanton Sarajevo samo utrdile pomen.

Osnovni cilj prispevka je predstaviti vedenje različnih disciplin o praksah ocenjevanja kakovosti življenja v povezavi z javnimi ukrepi na področjih načrtovanja mest in oblikovanja, transporta in mobilnosti. Z njim želimo izboljšati razumevanje odgovornih politikov in strokovnjakov o ocenjevanju kakovosti življenja prebivalcev. Gre za uvod v raziskavo, kjer bomo analizirali videnja vpletenih in odgovornih posameznikov o posledicah politik o mobilnosti na kakovost življenja. Prednostni rezultat raziskave bodo priporočila za izboljšanje procesov ocenjevanja. Razvita orodja bodo preskušana na pilotnem primeru.

Prostor je nujen kot zrak, ki ga dihamo, je prostor na katerem stojimo in po katerem hodimo ter se premikamo. Človek je s prostorom, je del prostora in ne more biti odsoten iz prostora. Če obstajamo, moramo biti nekje, to pa pomeni, da moramo biti z določenim prostorom. Prostor nas vedno obdaja. Živimo s prostorom, z njim smo v določenih razmerjih z ljudmi in z njim umremo. Članek prikazuje znotraj tega konteksta številne probleme, ki izhajajo iz analitičnega pristopa k vrednotenju različnih pomenov prostora.

Analiza prispeva k uresničevanju treh temeljnih splošnih namenov prostorskega planiranja: je podlaga procesu nastajanja politik, konceptov in strategij, daje temeljne informacije prebivalcem, lastnikom zemljišč, investitorjem in planerjem ter pomaga pri izvajanju prostorskih politik, strategij, planov, programov in projektov. Analiza je v planiranju na splošno namenjena: razumevanju sedanjih razmer in pogojev, znotraj katerih sprejemamo planske odločitve; opredeljevanju prioritetnih vprašanj in njihovemu reševanju; oblikovanju splošnih načel za nadaljnja razvojna prizadevanja.

V prispevku so v uvodu navedeni in utemeljeni razlogi za ponovno uveljavitev prostorskega planiranja na regionalni ravni skozi regionalne zasnove prostorskega razvoja. V osrednjem delu prispevka so predstavljene izkušnje, pridobljene pri vodenju postopkov priprave regionalnih zasnov. Zaključek je namenjen posameznim vsebinam oz. korakom v postopku priprave regionalnih zasnov prostorskega razvoja, kjer se najpogosteje pojavijo odprta vprašanja in problemi in razmisleku, kako odgovoriti nanje.

Mestno obrobje se širi navzven, (ne)načrtno širjenje pozidave posega po zelo različnih zemljiščih in lahko prizadene tudi večje naravne in okoljske kakovosti. Z analizo širjenja pozidanih zemljišč na vzorčnem območju ljubljanske urbane regije (LUR) v daljšem časovnem obdobju (1951–2002) ugotovimo, na katera zemljišča se je pozidava širila in katere kakovosti v prostoru so bile zato prizadete ali izgubljene. Iz rezultatov omenjene analize je mogoče sklepati, kako učinkovit je bil sistem varstva zemljišč pred pozidavo, ki je bilo v prvi vrsti usmerjeno v varstvo kmetijskih zemljišč. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti naj bi zagotovil varstvo najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo. Z določili tega zakona so bila vsa kmetijska zemljišča uvrščena v območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo ali območja, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Domala vsa ravninska območja so bila uvrščena v 1. območje varstva kmetijskih zemljišč. Za planiranje pozidave in za druge dejavnosti v prostoru je ostalo malo možnosti in tudi zaradi različnih sporov so se izgubljanja najboljša kmetijska zemljišča kot tudi zemljišča, ki so pomembna zaradi ohranjanja narave in naravnih virov.

V Evropi je Donava danes prvorazredno naravno in integracijsko merilo. Zaradi tega je predmet posebne skrbi in tema številnih načrtov, študij ter analiz. Prek nje Srbija vidi svojo priložnost za vključevanje v sodobne evropske tokove. Prvi korak je čezmejno sodelovanje s sosednjimi regijami podonavskih držav. Integralno planiranje in skupne aktivnosti ter razvoj in zaščita Podonavja so osnova tega sodelovanja, ki bi moralo sčasoma prerasti v transregionalno in transdržavno sodelovanje ter pripeljati do integralnih planov prostorskega razvoja vsega toka. Glede na dejstvo, da precejšnji del Donave teče skozi Srbijo (588 km), je povsem logično njeno popolno vključevanje v vse razvojne procese, ki vodijo k napredku vsega državnega prostora ob uporabi evropskih izkušenj ter lastne pozitivne prakse.

Prostorsko planiranje je tudi politično delovanje, zato je participacija nujna oblika demokratičnega delovanja posameznika in skupin, ki stremijo k demokratizaciji civilne družbe in utrjevanju demokratičnih družbenih vrednot. Sodelovanje prebivalcev, pravnih oseb, interesnih skupin in drugih subjektov v procesu planiranja je bistvenega pomena tudi z vidika zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti prostorskih dokumentov, če bi radi oblikovali plan, ki ga bodo ljudje pripravljeni in zmožni uresničevati. Tako se tudi vloga prostorskega planerja spreminja, iz tehničnega eksperta v mediatorja oziroma povezovalca, ki vsekakor mora delovati v normativnem okviru.

V prispevku je opisana široka paleta vprašanj in problemov, ki nastajajo v vsakodnevni praksi na področju prostorskega planiranja, tudi v razmerju med državnim in lokalnim prostorskim planiranjem. Vprašanja in problemi so metodološke, vsebinske in proceduralne narave ter se tičejo celovitega sistema prostorskega planiranja v Sloveniji. Izpostavljeni so vloga planiranja na ravni lokalne skupnosti, pristojnosti glede prostorskega razvoja na njenem območju ter možnosti usklajevanja z državnimi, predvsem sektorskimi interesi. Odprta so tudi vprašanja nove sistemske ureditve prostorskega planiranja z uvedbo novih prostorskih aktov in planiranja na regionalni ravni, ki v zakonu o urejanju prostora sistemsko in procesno še niso ustrezno rešena. V sklepnem delu je podanih nekaj predlogov za vzpostavitev sistema prostorskega planiranja, ki bo sodoben, usklajen, fleksibilen, odprt in usmerjen v sodobne rešitve in premagovanje togosti tradicionalnih postopkov prostorskega planiranja.

Zakaj se srečujemo s težavami pri planiranju prostorske transformacije? Ali so projekti prostorskega razvoja enkratni ali pa predstavljajo nek vzorec, ki se redno ponavlja? Ali je možno te principe posplošiti v neko "teorijo prakse", ki bi lahko prispevala k boljšemu izvajanju strategij prostorskega razvoja?

Predstavljen je problem določanja prostorske enote, ki naj bi bila nosilec okoljevarstveno pomembnih opredelitev o ranljivosti okolja ob posegih vanj. Ta problem se je pokazal kot eden ključnih za izvajanje okoljevarstvenih presoj v prostorskih planih. Slovenska okoljevarstvena zakonodaja je namreč vpeljala ekosistemske enote kot nosilke vednosti o prostorskih kakovostih. Pokazana sta pomembnost oblikovanja prostorske enote na osnovi informacije o razvojnem posegu in ne na osnovi ekosistemskih ali podobnih kompleksnih prostorskih/krajinskih enot, in vezanje vrednostnih podatkov, kakršen je tudi podatek o ranljivosti prostora, na tip zapisa, ki ga označujemo kot »zvezno polje«. Tako podatkovna osnova kot posebna programska podpora, pripravljena v ta namen, sta izhajali iz tega temeljnega spoznanja.

V članku je predpostavljena razvojna soodvisnost med urbanimi centri in transportnimi omrežji ter prikazan problem urbanega razvoja v povezavi z razvojem transportne infrastrukture. Obenem je odprta razprava o naravi urbanega v postindustrijski družbi. Prometna vozlišča in podjetniške cone so izpostavljeni kot pomembni elementi času primerne naselbinske strukture. Sledijo kategorizacija prometnih terminalov, prikaz razmer v Evropski uniji in primer planskih opredelitev v Veliki Britaniji. V zaključku so predstavljena razmišljanja o nujni povezanosti prostorske planske dimenzije in gospodarskega planiranja.

The main aim of the research was to create models of landscape aesthetic network, to determine the character of those networks and to give a proposition of usefulness of the proposed modeling approach in the urban area. Landscape aesthetic value data which was necessary to create network models was collected using the method which is appropriate to urban areas. Models of aesthetic landscape networks were drawn on the basis of six ways of linking values: the maximal increase in value, the minimal increase in value, the maximal decrease in value, the minimal decrease in value, the maximal difference in value and the minimal difference in value. The distribution of nodes and links showed that the networks were scale-free. This empirical statement gives scientific basis to perform simulations of the changes in their structures, which in turn allows modeling certain behaviors of the system. While identifying the developed network models of landscape value as scale-free, the author identifies their nodes and centers, and simulates changes that occur in a given model as a result of removing chosen nodes, centers and elevating certain nodes to the rank of centers. Simulations show what kind of action can be taken to optimize the organization of the urbanized area, both for the development of tourism and other functions of the space. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

V besedilu so izpostavljena vprašanja prihodnjega prostorskega planiranja, pri čemer sta kot najpomembnejši izpostavljeni preživetje človeštva in ustvarjanje zdravega in prijetnega okolja. Sledijo jim vprašanja vezana na dileme planiranja za bodočnost in uvajanja novih postopkov ter inštrumentov v planersko prakso.

Članek obravnava spremembe v obsegu in strukturi prekomejnih lokov med Bavarsko in Češko po odprtju desetletja zaprtih meja ob “železni zavesi”. Leta 1989 je mejo prestopilo 2.3 milijona potnikov, v letu 1992 pa jo je prečkalo že preko 35 milijonov Turistične prometne tokove (nakupovalni in izletniški turizem) dopolnjuje tudi že poslovni obiski. Povezovanje med proizvodnimi obrali je poslala ustaljena praksa. Neznanje jezika sosednjega naroda in nepozanavnje njegovih kulturnih navad je pogosto ovira za še inteiivnejše sodelovanje.

Prispevek na kratko opisuje štiri produkte podprojekta Geoinformacijska podpora planiranju in urejanju prostora na ravni lokalne skupnosti v okviru projekta ONIX. Produkti so rezultat celovitega pristopa k razvoju informacijske podpore, ki ga karakterizira enovita obravnava prostorskih aktov od prostorskega plana, izvedbenih aktov do postopkov lokacije, multidisciplinarni pristop in objektno usmerjeni informacijski pristop.

Cilj projekta je podpreti razvoj, vzpostavitev, vzdrževanje in uporabo prostorskih podatkovnih baz v postopkih planiranja in urejanja prostora na lokalni ravni. Projekt je sestavni del slovenskega okoljskega projekta Onix. Tekoča faza je faza implementacije.

Further regional and spatial development of the Republic of Slovenia is based on a wide share of protected areas that pose significant demands for spatial planers. As an example of links between spatial planning and management of protected areas, in this paper we deal with the Triglav National Park (TNP) in NW Slovenia, particularly with the proposal for its 2014-2023 management plan and to which extent this plan takes into account specific conditions that arise from risk areas due to natural hazards as a significant water management expert foundation for planning the use of space. The paper explicitly demonstrates that the determination of hazard and risk areas in Slovenia is truly necessary, and that only a detailed determination of hazard and risk areas in scales 1:1000 to 1:5000 makes possible detailed spatial planning and thus also the management of protected areas. From the discussion, it also follows that the proposed TNP management plan should be upgraded in the field of research by establishing a Scientific (research) council at the TNP Administration, and by establishing a specific targeted research program focused on research in TNP. [ABSTRACT FROM AUTHOR]