Search

Uvod: Zdravstvena nega je znanstvena disciplina, zato morajo diplomirane medicinske sestre v prihodnosti z raziskovalnim delom slediti znanstvenoraziskovalnemu razvoju. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja, s katerimi ovirami se srečujejo pri tem in v kolikšni meri se odločajo za raziskovalno delo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo strukturiranega vprašalnika med 110 diplomiranimi medicinskimi sestrami v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s koeficientom Cronbach alfa (Cronbach α = 0,72). Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2018. Uporabljeni sta bili opisna statistika in bivariatna analiza z Mann-Whitneyevim in Kruskal Wallisovim testom. Rezultati: Diplomirane medicinske sestre se v večini strinjajo (x = 4,23, s = 0,895), kako pomembno je, da zdravstvena nega temelji na dokazih. Oviro pri raziskovanju jim predstavljata znanje (x = 3,39, s =1,000) in pomanjkanje časa (x = 3,76, s = 0,877). Diplomirane medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni so raziskovanju bolj naklonjene (x = 4,16) kot tiste na primarni ravni (x = 3,79, U = 1102,00, p = 0,008). Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre se strinjajo, da je z dokazi podprta praksa v zdravstveni negi nujna. V raziskovanje se ne vključujejo zaradi pomanjkanja znanja, časa in pomanjkanja podpore sodelavcev. Za dvig ravni raziskovanja med medicinskimi sestrami je treba prenesti rezultate raziskav v prakso, izboljšati znanje medicinskih sester tako na področju raziskovanja kot uporabe pridobljenih rezultatov v praksi.

Uvod: Za boljše doseganje kakovosti življenja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je slednje treba poučiti o značilnostih bolezni ter o ukrepih za njeno učinkovito samoobvladovanje. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost dokumentiranja in vrsto dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni v bolnišnični dokumentaciji pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Metode: Izvedena je bila retrospektivna kvantitativna raziskava, v kateri je bila pregledana celotna bolnišnična dokumentacija (terapevtski listi, liste zdravstvene nege, arhivi zdravstvenovzgojnih šol, odpustna pisma) 253 pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Za analizo podatkov sta bila poleg osnovne deskriptivne statistike uporabljena tudi hi-kvadrat test in ordinalna logistična regresija. Rezultati: V bolnišnični dokumentaciji so pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo imeli dokumentirana v povprečju manj kot 4 navodila o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni (x = 3,8, s = 5,1). V odpustnem pismu je polovica pacientov (x = 0,5, s = 0,9) imela zabeleženih manj navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni kot v bolnišnični dokumentaciji (x2 = 33,455, p < 0,001). Diplomirane medicinske sestre so navodila dokumentirale petkrat pogosteje kot zdravniki. Diskusija in zaključek: Raziskava je za bolnišnično dokumentacijo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ugotovila nizko število dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni. Treba bo povečati ozaveščenost o pomenu dokumentiranja zdravstvenovzgojnih navodil in oblikovati orodja za izboljšanje medpoklicne komunikacije.

Introduction: According to different studies, student work has both positive and negative effects on the academic performance of nursing students. The purpose of the study was to examine the effect of student work based on a sample of Slovenian nursing students. Methods: The method of non-experimental quantitative research with a sampling survey was used. 432 nursing students participated. The reliability of the questionnaire was determined by internal consistency analysis (from 0.608 to 0.753) and factor analysis. The data were collected in October and November 2012. Descriptive statistics, the chi-square test, correlation analysis and ANOVA were used for the statistical analysis. Results: Students of four higher education institutions did not provide statistically significant differences in the assessment of their financial status (p = 0.189). The number of hours of student work does not statistically correlate (p = 0.776) with the time for studying. The monthly total of the hours of student work revealed a statistically significant difference (p = 0.001), with students at higher education institution A stating the least hours of student work (x = 19.9), and students at higher education institution B stating the greatest amount of student work (x = 48.5). Discussion and conclusion: The monthly amount of hours of student work does not affect students’ academic performance. Students opt for student work because they wish to acquire clinical experience, clinical practice, meet potential employers and improve their employment prospects after graduation.

V zdravstvu pogosto omenjamo krožke kakovosti, kot metodo dela, s katero dosegamo zadovoljstvo zaposlenih in pacientov, udeleženci prihajajo do novih spoznanj in povečujejo svojo usposobljenost za izvajanje delovnega procesa. Predmet empirične analize je ugotavljanje učinkovitosti modela krožkov na rezultate izbranih kazalnikov kakovosti: razjede zaradi pritiska, padci, zasebnost in informiranje. Metoda je bila vrednotena v Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Rezultati: z delovanjem krožkov kakovosti je dosežena izboljšava na nekaterih področjih, merjenih s kazalniki kakovosti.

Astmo ima vsaj 5 % ljudi. Bolnike duši, ker se zaradi astmatskega vnetja zožijo dihalne poti. Ukrepi, ki zmanjšajo astmatsko vnetje, izboljšajo astmo. Vnetje zmanjšujemo z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev ter predvsem z uporabo protivnetnih zdravil. Raziskave urejenosti astme po vsem svetu pokažejo, da v vsakdanjem življenju le malo bolnikov doseže tako dobro stanje urejenosti bolezni, kakršno je možno doseči v kliničnih raziskavah. Trenutno veljavne svetovne smernice za obravnavo astme imajo pomanjkljivost, da se osrediščajo v glavnem na predpisovanje zdravil. Dejstvo pa je, da na urejenost bolezni lahko vplivamo predvsem z zdravstveno vzgojo in večanjem zavzetosti bolnikov za zdravljenje.

Za uspešno spremljanje bolezni je pomembno s pacientom vzpostaviti partnerski odnos. Najboljša načina za vzpostavitev partnerskega odnosa sta timsko delo in aktivno vključevanje pacienta v proces zdravljenja. Pacient ima pri partnerskem odnosu možnost, da zdravniku ali medicinski sestri telefonira v primeru težav. Lahko uporablja tudi elektronsko komuniciranje. V Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik uporabljajo takšen način v pulmološko alergološki ambulanti. Medicinska sestra mesečno pokliče pacienta domov, ga povpraša o problemih, skupaj izpolnita vprašalnik o nadzoru astme nato medicinska sestra glede na odstopanja od predvidenega rezultata vzpostavi stik z zdravnikom. Orodje, s katerim pacient obdobno ocenjuje, ali ima astmo pod nadzorom, je vprašalnik »test nadzora astme«. Vrednotenje 11 pacientov, ki so vključeni v partnerski način zdravljenja pokaže, da so se razlike med dejanskim in ciljnim rezultatom zmanjšale s časom, ki je pretekel od prvega pregleda. Povprečni čas, v katerem so pacienti dosegli ciljni rezultat, je bil 36 dni.

Članek prikazuje načine zagotavljanja etičnih načel dobronamernosti in neškodljivosti v zdravstvenih ustanovah. Prvi del članka opisuje načela dobronamernosti in neškodljivosti, nastanek neugodnih dogodkov in načine, kako jih vgraditi v sistem izboljševanja kakovosti. Namen vzpostavitve sistema spremljanja neugodnih dogodkov je v preprečevanju novih pojavov in slabih izidov v zdravstveni negi. Drugi, empirični del članka raziskuje zastavljena vprašanja na temo upoštevanja etičnih načel v praksi. Avtorica ugotovi, da se na delovnih mestih premalo pogovarjamo o etičnih dilemah in da neupoštevanje smernic v praksi rešujemo kolegialno med seboj. Na koncu so predstavljeni predlogi za strategijo programa za izboljševanje kakovosti.

Background. Prolonged waiting times for the admission to the hospital are important factor of patient dissatisfaction with health care in the hospital.Methods. Questionnaire (check-list) was used to measure time intervals of the individual phases of health care from admission in the out-patient department to the admission to the ward. Check-list was filled in by nurses both in the out-patient department and hospital wards. In the study we included 572 patients of which 505 were admitted to the hospital.Results. Average waiting time from admission in out-patient department to placement in the bed in hospital ward was 93.6 minutes. Shortest waiting time was observed in urgent patients, longest in non booked patients. On average patients waited 54.8 minutes from admisssion till the end of examination of the admitting physician and 17.5 minutes from entering the hospital ward to placement in their bed. Majority, 68% of patients were admitted in the morning shift, 23% in the afternoon, and 9% in the night shift. Non-admitted patients waited on average 202 minutes before completion of their workup and release from the out-patient department.Conclusions. Our study revealed bottle-necks in the admitting procedure and supported efforts for simplification and hence shortening. Besides changes in admitting procedure, reorganization of laboratory service and changes in the existing hospital information system are also indicated.