Search

Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana prejele vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Spomladi 2010 sta poleg presejalne enote na OI postopoma začeli delovati še dve mobilni presejalni enoti. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na širše območje Slovenije. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Od 2008 do konca julija 2010 smo na presejalno mamografijo povabili 11.503 žensk. Vabilu se je odzvalo 9686 žensk, kar predstavlja 84,2-odstotno udeležbo. V tem času smo med slikanimi odkrili 86 rakov dojk. Program Dora izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja in že daje prve rezultate. National population-based breast cancer screening program – DORA started two years ago. At the end of March 2008, first women from Ljubljana municipality got the invitation letter for screening mammography from DORA invitation office. First screening mammographies will be taken at the screening unit at the Institute of Oncology (OI). The program will slowly be spreading and, by establishing new screening units, it will cover the target population of the whole Slovenia. High-quality organized screening program is of essential importance for early detection of breast cancer and reduction of mortality due to this disease. The key elements of a highquality screening program include appropriate education and professional qualifications of personnel, primarily radiologists and radiological engineers, and also of other personnel participating in further diagnostics and treatment, as well as ensuring double reading of mammograms, interdisciplinary cooperation, appropriate technical quality of mammography machines, setting up an appropriate information system, monitoring and evaluation of program quality indicators. In addition, the target female population needs to be selected for screening mammography in an organized and systematic way. An appropriate response in this population must be achieved through the use of personal invitations and health education campaigns. By the end of July, 11,503 invitations to screening mammography were dispatched 9,686 women responded to the invitation, thereby representing an attendance of 84.2 %. In the observed period, 86 breast cancer cases were detected. Program DORA meets all requirements by the European guidelines in quality control and treatment.

Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.

Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom. It is estimated that 5–10% of cancer types are hereditary. Cancer genetic counseling is indicated for people with high risk of hereditary cancer. A report by the Clinic for Oncological Genetic Counseling of the Institute of Oncology Ljubljana shows that Slovenian doctors do not refer patients to cancer genetic counseling and testing frequently enough, especially when it comes to hereditary colorectal cancer. The purpose of the study was to determine how much general practitioners in Slovenia know about hereditary types of cancer and why they do not refer their patients to counseling and testing. As part of our cross-sectional study, we sent a link to an anonymous questionnaire to Slovenian general practitioners. The responses show that 49% of the respondents did not refer a single patient to counseling and testing in the past year, while 22% of the respondents are not familiar enough with the indications for sending a patient to counseling and testing. 41% of the respondents do not have enough time for checking family history for cancer. On average, the doctors responded to 8.5 ± 3.2 (out of 18) questions i.e. 47% about hereditary types of cancer correctly. When it came to hereditary breast cancer, women answered correctly to 11% more questions than men. Doctors who referred at least one patient to counseling in the past year correctly answered 4% more questions on average than doctors who referred no patients. General practitioners in Slovenia do not refer patients and their relatives to cancer genetic counseling and testing frequently enough, because they are not sufficiently familiar with indications for such referral and because they do not have the time to check the family history for cancer as part of their regular work.

A new medicine for targeted treatment of patients with recurring serous ovarian or primary peritoneal serous carcinoma (PPSC), who have a mutation of BRCA1/2 genes (somatic mutation), was recently registered in the EU – LynparzaTM (olaparib). Olaparib was registered based on a subanalysis of a study in phase II (9), in which patients with BRCA1/2 gene mutation who received olaparib lived 7 months longer without the disease progressing than patients that were not administered this medicine (11 months vs. 4 months) the difference was statistically relevant (HR 0.18 p < 0.00001). There were no differences in total survival of patients. Olaparib is an oral medication in capsules, so patients can take it at home. The available data shows that the most frequent side effects were nausea and fatigue. 25% of patients took olaparib for two years or more and the therapy was rarely discontinued due to side effects (only 9% of patients), which shows that patients usually tolerate olaparib well, which is a great advantage compared to chemotherapy, which was so far the only available treatment for recurring ovarian cancer (9).

Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana dobile vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na celotno Slovenijo. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Program Dora bo izpolnjeval vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja. National population based breast cancer screening program – Dora has been launched. At the end of March 2008, first women from the Ljubljana municipality received an invitation letter sent by Dora invitation office to attend screening mammography. First screening mammographies will be taken at the screening unit at the Institute of Oncology Ljubljana. The program will slowly be expanding and, by establishing new screening units, it will cover the target population of the whole Slovenia. High-quality of the organization of screening program is of essential importance in early detection of breast cancer and reduction of mortality due to this disease. The key elements of a high-quality screening program include the appropriate education and professional qualification of the personnel, primarily radiologists and radiological engineers, and also of other personnel participating in further diagnostics and treatment, double reading of mammograms, interdisciplinary cooperation, appropriate technical quality of mammography machines, appropriate information system, and monitoring and evaluation of program quality indicators. Furthermore, the selection of the target population of women for screening mammography has to be made in an organized and systematic way. An appropriate response in this population must be achieved through the use of personal invitations and health education campaigns. The Program Dora meets all the requirements of the European guidelines concerning quality control and treatment.

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in je na prvem mestu umrljivosti zaradi raka pri ženskah v Evropi in v Sloveniji. V zadnjih letih pri nas zboli več kot 1000 žensk, umre pa jih blizu 400. Demografski trendi kažejo, da se bo ta pomembni javnozdravstveni problem povečeval. Organizirano zgodnje odkrivanje raka dojk s presejanjem, učinkoviti diagnostični postopki in optimalno zdravljenje lahko trenutno stopnjo umrljivosti za rakom dojk v redno pregledovani skupini zmanjšajo za 25 odstotkov. Trenutno v Sloveniji poteka neorganizirano (oportunistično) presejanje za raka dojk skupaj z diagnostično obravnavo žensk, ki vstopajo v zdravstveni sistem z napotnico družinskih zdravnikov in ginekologov zaradi težav ali sprememb v dojkah. Sedanji sistem porablja finančna sredstva za približno 80.000 mamografskih obravnav letno, vendar ne vemo, koliko od teh je preventivnih in koliko diagnostičnih. Ženske hodijo na presejanje večinoma premlade in prepogosto. Ta sistem je neučinkovit pri zmanjševanju bremena raka dojk, saj je samo polovica novih primerov bolezni odkrita v omejenem stadiju, umrljivost v starosti 50–69 let pa je v zadnjih 15 letih skoraj enaka. Kakovostno organiziran presejalni program je bistvenega pomena za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni. Evropske smernice za zagotavljanje in nadziranje kakovosti v EU, ki so bile prenovljene leta 2006, poudarjajo, da so ključni elementi kakovostnega presejalnega programa za raka dojk ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra, predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi drugega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje. Tak program zahteva dvojno in neodvisno odčitavanje mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezno tehnično kakovost mamografskih aparatov, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Določiti je treba tudi ciljno skupino žensk, ki bo organizirano in sistematično vabljena na presejalno mamografijo, ter med njimi z ustreznimi metodami doseči zadovoljivo odzivnost v programu. V Sloveniji bomo na presejalne mamografije vabili ženske med 50. in 69. letom na dve leti. Tako bo letno na presejalno mamografijo vabljenih 120.000 žensk. Za dosego daljnoročnega cilja – zmanjšanje umrljivosti – se mora presejanja udeležiti vsaj 70 odstotkov vabljene populacije, kar bi v Sloveniji pomenilo 84.000 presejalnih mamografij letno. Osnovna organizacijska in funkcionalna enota presejalnega programa je presejalni center, ki je strokovno in organizacijsko tesno povezan z diagnostično-terapevtskim centrom. Trenutno potekajo aktivne priprave na prvo fazo progama, ki se bo začel decembra 2007 in bo postopno vključil ciljno populacijo žensk vse Slovenije. Ključne besede: presejanje, rak dojk, preventivni center za dojke.