Search

Uvod: Prekinitev nosečnosti predstavlja stisko za žensko, partnerja in družino. Pomembno je, da zdravstveno osebje v celovito zdravstveno obravnavo vključi tudi duhovno oskrbo. Namen pregleda literature je ugotoviti, kakšno duhovno oskrbo najpogosteje potrebujejo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov CINAHL Ultimative, Science Direct, Wiley Online Library in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Za prikaz iskanja, pregleda in izbora člankov za analizo je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Izvedena je bila kritična ocena člankov s kontrolnimi seznami Joanna Briggs Institute. Zbrani podatki so bili analizirani po metodi vsebinske analize. Rezultati: Iskanje je dalo 490 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih devet raziskav. Glavno kategorijo smo oblikovali na osnovi treh podkategorij: (1) čustvovanje in počutje, (2) medosebni odnosi in (3) duhovna rast. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pri zagotavljanju duhovne oskrbe ključno razumevanje duhovnih potreb in stisk, ki jih doživljajo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Poleg medicinske oskrbe si zelo želijo tudi dobro duhovno oskrbo. Ženske svoje duhovne potrebe izražajo skozi čustva in občutke, ki jih morajo medicinske sestre in babice prepoznati ter se nanje ustrezno odzvati. Duhovna oskrba mora temeljiti na razumevanju, sočutju in podpori.

Izhodišča: Telemedicina lahko izboljša glikemične in porodne izide nosečnostne sladkorne bolezni (NSB), čeprav še ni jasno, za katere posameznice naj bi bila telemedicinska orodja najbolj primerna. Namen naše raziskave je bil preveriti povezavo nekaterih psiholoških dejavnikov z glikemičnimi parametri pri ženskah z NSB, ki smo jih spremljali s telemedicinsko obravnavo. Analizirati smo želeli zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in opredeliti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava bolj ustreza. Metode: Vključene nosečnice so izpolnile Vprašalnik Velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI) in Vprašalnik o opolnomočenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES). Podatke o samomeritvah koncentracije glukoze v krvi smo pridobili iz glukometrov. Povezanost med spremenljivkami smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije (Spearman ρ). Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 žensk (starost 32,0 ± 4,3 let) z NSB, ki so bile vodene telemedicinsko. Od osebnostnih dimenzij sta bili sprejemljivost (Spearman ρ=0.422, p=0.003) in vestnost (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) pozitivno povezani s skupno realizacijo meritev glukoze v krvi. Ugotovili smo povezavo med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman q = 0.324, p = 0.030) ter dvema podlestvicama, tj. Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman q = 0.326, p = 0.029) in Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman q = 0.363, p = 0.014). Zaključek: Naši rezultati predstavljajo korak k opredelitvi skupka psiholoških značilnosti žensk z NSB, ki bi lahko bil pomemben napovednik učinkovitosti telemedicinske obravnave. Potrebne so še nadaljnje raziskave, tudi o drugih psiholoških vidikih.

To investigate the impact of paracrine IL-2 signals on memory precursor (MP) cell differentiation, we activated CD8 T cell in vitro in the presence or absence of exogenous IL-2 (ex-IL-2). We assessed memory differentiation by transferring these cells into virus-infected mice. Both conditions generated CD8 T cells that participate in the ongoing response and gave rise to similar memory cells. Nevertheless, when transferred into a naive host, T cells activated with ex-IL-2 generated a higher frequency of memory cells displaying increased functional memory traits. Single-cell RNA-seq analysis indicated that without ex-IL-2, cells rapidly acquire an MP signature, while in its presence they adopted an effector signature. This was confirmed at the protein level and in a functional assay. Overall, ex-IL-2 delays the transition into MP cells, allowing the acquisition of effector functions that become imprinted in their progeny. These findings may help to optimize the generation of therapeutic T cells., Competing Interests: The authors declare no competing interests., (© 2024 The Authors.)