Health-related quality of life (HRQoL) is measuring a patient's experience of his health status and represents an outcome of medical interventions. Existing data proves that a healthy lifestyle is positively associated with HRQoL in all age groups. Patients with a high risk for cardiovascular disease typically led an unhealthy lifestyle combined with risk diseases. We aimed to analyse these characteristics and their reflection in HRQoL.A cross-sectional study in 36 family practices, stratified by location and size. Each practice invited 30 high-risk patients from the register. Data were obtained from medical records and patient questionnaire. The EQ-5D questionnaire and the VAS scale were used for measuring the patient's HRQoL as an independent variable.871 patients (80.6% response rate) were included in the analysis. 60.0% had 3-4 uncontrolled risk factors for CVD. The average VAS scale was 63.2 (SD 19.4). The correlation of EQ-5D was found in the number of visits in the practice (r=-0.31, p0.001), the socioeconomic status (r=-0.25, p=0.001), age (r=-0.27, p=0.001) and healthy diet (r=0.20, p=0.006). In a multivariate model, only physical activity among lifestyle characteristics was an independent predictor of HRQoL (p=0.001, t=3.3), along with the frequency of visits (p0.001, t=-5.3) and age (p=0.025, t=-2.2).This study has been performed on a specific group of patients, not being "really sick", but having less optimal lifestyle in many cases. Encouragement to improve or keep healthy lifestyle, especially physical activity, is important, not only to lower the risk for CVD, but also to improve HRQoL.Z zdravjem povezana kakovost življenja (HRQoL) meri bolnikovo lastno izkušnjo njegovega zdravstvenega stanja in je eden od izidov zdravstvenih intervencij. Številne raziskave potrjujejo, da je zdrav življenjski slog v vseh starostnih skupinah povezan z boljšo kakovostjo življenja. Značilno je, da imajo bolniki z visoko ogroženostjo za nastanek bolezni srca in ožilja nezdrav življenjski slog, ob prisotnih sočasnih tako imenovanih boleznih tveganja, kot je npr. arterijska hipertenzija. V predstavljeni raziskavi so analizirane značilnosti življenjskega sloga, z namenom ugotoviti, ali se te odražajo v bolnikovi kakovosti življenja.Presečna raziskava je bila izvedena v 36 ambulantah družinske medicine, stratificiranih glede na lokacijo (mesto, podeželje) in velikost (do dva oz. več polno zaposlenih zdravnikov na lokaciji). Vsaka ambulanta je k sodelovanju povabila 30 bolnikov iz registra visoko ogroženih za nastanek bolezni srca in ožilja (BSO) po Framinghamski tabeli ogroženosti. Ustrezni podatki so bili pridobljeni iz zdravstvenih kartotek in s pomočjo vprašalnikov za bolnike. Z zdravjem povezana kakovost življenja je bila merjena s petdimenzionalnim EQ-5D vprašalnikom in z VAS lestvico kakovosti življenja, ki sta predstavljala neodvisni spremenljivki.V analizo je bilo vključenih 871 bolnikov (80,6 % vseh vabljenih). Od teh je 60,0 % imelo 3–4 prisotne dejavnike tveganja za nastanek BSO. Povprečna vrednost VAS lestvice je bila 63,2 (SE 0,72). Ugotovljena je bila korelacija med EQ-5D in pogostostjo obiskov bolnika v enem letu v ambulanti (r=-0,31, p0,001), socialnoekonomskim statusom bolnika (r=-0,25, p=0,001), starostjo bolnika (r=-0,27, p=0,001) in zdravim nacinom prehranjevanja (r=0,20, p=0,006). Med vsemi spremenljivkami so bili v multivariatnem modelu neodvisni napovedni dejavniki HRQoL telesna aktivnost (p=0,001, t=3,3), pogostost obiskov bolnika v ambulanti (p0,001, t=-5,3) in starost bolnika (p=0,025, t=-2,2).Raziskava o kakovosti življenja je bila opravljena v specifični skupini oseb z visokim tveganjem za nastanek BSO, ki niso »pravi« bolniki, pogosto pa imajo neustrezen življenjski slog. Spodbujanje k zdravemu življenjskemu slogu, posebej k telesni aktivnosti, je pomembno ne le za zniževanje tveganja za nastanek BSO, ampak tudi za izboljšanje z zdravjem povezane kakovosti življenja.