Search

Marca 2014 je začel veljati Energetski zakon (EZ-1) (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), s katerim se v pravni red Republike Slovenije, med drugim, prenaša Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/8/EU in 2006/32/EU (Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti). S 360. členom EZ-1 (celovita ocena možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje ter analiza stroškov in koristi) je določena obveznost ministrstva, pristojnega za energijo, da vsakih pet let pripravi celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki vključuje analizo stroškov in koristi, skupno z vsebino 14. člena in ustreznih prilog Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Prav tako mora v skladu s 364. členom EZ-1 (ocena možnosti za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje) investitor pri načrtovanju novih stavb in pri večjih prenovah v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za obrate, katerih skupna vhodna moč presega 20 MW, pri čemer je treba upoštevati celovito oceno možnosti, izdelati analizo stroškov in koristi za možnost uporabe soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja. Glede na navedeno je Ministrstvo za infrastrukturo definiralo projektno nalogo, s katero so podrobno določeni vsebina in obseg celovite ocene nacionalnih potencialov za učinkovito ogrevanje in hlajenje ter tudi analiza stroškov in koristi. Prav tako je določena tudi obveznost ministra, pristojnega za energijo, da pripravi načrt pravilnika, ki bo določil podrobno vsebino celovite analize stroškov in koristi ter tudi metodologijo, predpostavke in časovni okvir za ekonomsko analizo ter načela, ki jih je treba spoštovati pri izvedbi analize stroškov in koristi na ravni obrata.