Search

Avtorici analizirata jezikoslovno terminologijo, ki je povezana z besedotvorjem ženskih in moških parov v hrvaščini (mocijska tvorba ‘tvorba spolskih oblik’, mocijske tvorenice ‘spolske tvorjenke’, mocijski parovi/parnjaci ‘spolski pari’, markirani/obilježeni član ‘označeni člen’, mocijski sufiks/dometak ‘spolska pripona’). V definicijah poimenovanj, povezanih s tvorbo ženskih in moških parov, se pogosto pojavljata izraza rod ‘(slovnični) spol’ in spol ‘(naravni) spol’. Čeprav ne spadata v mocijsko terminologijo, bosta v prispevku deležna pozornosti. Analizirani so tudi problemi pri prevajanju mocijske terminologije v druge jezike, pri čemer je posebna pozornost posvečena prevajanju v angleščino.

U članku se na primjeru kornatskoga toponima Lõnča pokušava dokazati postojanje i produktivnost „specifičnoga toponimijskog” tvorbenog sufiksa -ča, posvjedočenoga na cijelome nizu primjera iz (između ostaloga i) istočnojadranske toponimije. Jedna je od kolateralnih „posljedica” fonološke, tvorbene i semantičke analize kojom se pokušava argumentirati spomenuti zaključak i nova predložena etimologija toponima.

U radu se donose obiteljski i iz njih izvedeni osobni nadimci u selu Podravski Podgajci. Analiziraju se njihove fonetsko-fonološke, morfološke i tvorbene osobitosti te njihova uporabna raslojenost.

V članku želimo ponazoriti razvoj jezikoslovnega izrazja v 19. stoletju na podlagi slovenskih slovnic, oblikovanih v tem času. Predstavljeni sta vsebinska (spoznavno-teoretska) stran slovnic in analiza jezikoslovnih izrazov na izrazni, tvorbeno-pretvorbeni ravni in s stališča prevzetosti, kar dokazuje tezo, da je obstajala kontinuiteta v razvoju teh izrazov.