Search

Kožni melanom je z vidika zdravljenja kirurška bolezen, saj kirurgija predstavlja zelo pomemben način zdravljenja pri vseh stadijih bolezni. Ločimo kirurško zdravljenje primarne lezije, regionalnih, in-transit in oddaljenih zasevkov. Pri primarni leziji ločimo diagnostično in široko (radikalno) ekscizijo. Varnostni rob je pri prvi do 5 mm, pri drugi pa med 1 do 2 cm, odvisno od debeline melanoma. Pri regionalnih zasevkih melanoma govorimo glede na njihovo velikost o klinično okultnih in klinično prepoznavnih zasevkih. Prve ugotovimo s pomočjo biopsije sentinel bezgavke in jih nato zdravimo tako kot klinično prepoznavne zasevke z radikalno limfadenektomijo regionalne bezgavčne lože. In-transit zasevke lahko zdravimo s preprosto ekscizijo ali pa v primerih, ko jih je več in so locirani na ekstremitetah s pomočjo tehnično zahtevnih izolirane ekstremitetne perfuzije ali infuzije. Pri sistemskem razsoju je kirurško zdravljenje vedno prvi izbor zdravljenja, v kolikor je možno zasevke odstraniti v celoti. From the treatment perspective, skin melanoma is a surgical disease, as surgery is a very important treatment modality for all stages of this disease. We distinguish between surgical treatments of primary lesions and regional, in-transit and distant metastases. Considering the primary lesion, we distinguish between diagnostic and wide (radical) excision, with the safety margin being up to 5 mm and 1-2 mm, respectively. Depending on their size, locoregional melanoma metastases are either clinically occult or clinically apparent. The first are detected with the help of sentinel lymph node biopsy and are afterwards treated in the same manner as clinically apparent metastases, namely with radical lymphadenectomy of the regional lymph node basin. In-transit metastases can be treated with a simple excision or, in cases of multiple metastases located on the extremities, with the help of technically demanding isolated limb perfusion or infusion. In a systematic assessment, surgical treatment is always the first choice if metastases can be removed completely.

Uvod: Karcinoza mening (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojk (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost prognostičnih indeksov preživetja Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v analiziranem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95 % interval zaupanja, IZ; 6,3–8,8) ter 2,3 meseca (95 % IZ; 1,5–3,2) (p < 0,005), in se je razlikovalo tudi glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (≤ 20Gy vs. > 20Gy), kakor tudi ne hiter pričetek obsevanja znotraj prvih dveh tednov po postavitvi diagnoze LMK. Indeksa Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044) sta statistično značilno napovedala razlike v preživetju. Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD, čas od diagnoze LMK do pričetka z obsevanjem ter točke prognostičnih lestvic.

ni abstrakta

Uvod: Bolniku prijazne zdravstvene organizacije razumejo zadovoljstvo svojih bolnikov kot ključno pri načrtovanju in izvajanju zdravstvenih storitev. Analize o zadovoljstvu bolnikov so zdravstvenemu osebju v pomoč pri odkrivanju pomanjkljivosti pri zdravstveni oskrbi bolnika, ugotavljanju izobraževalnih potreb ter nagrajevanju in krepitvi delovne motivacije osebja. Namen raziskave je ugotoviti zadovoljstvo bolnikov na teleradioterapevtskem oddelku na Onkološkem inštitutu Ljubljana z ocenjevanjem različnih poklicnih profilov (medicinske sestre, radiološki inženirji, zdravniki radioterapevti onkologi) in celotne zdravstvene oskrbe. Metode: Empirični del raziskave je obsegal kvantitativno metodo in zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom z Likertovo petstopenjsko lestvico zadovoljstva. Enodnevna presečna raziskava se je izvajala novembra 2015 in junija 2017. Vključeni so bili tisti dan obsevani bolniki, ki so bili pripravljeni sodelovati. Pri analizi podatkov sta se uporabila korelacijski model in model multiple linearne regresije. Rezultati in razprava: V analizi je sodelovalo 282 oz. 269 bolnikov. V povprečju so podajali visoke ocene zadovoljstva (nad stopnjo 4 – zadovoljen) pri analizi opravljenih storitev. Zelo močne pozitivne povezave (tj. korelacijski koeficient presega vrednost 0,600) so bile na ravni zadovoljstva z delovanjem radioterapevtskega oddelka, pri delu radioloških inženirjev in njihovem nudenju informacij ter delu in prijaznosti zdravnikov. Vse dobljene korelacije so bile statistično značilne na ravni tveganja 1 %. Glavne ugotovitve modelov multiple linearne regresije kažejo, da k zadovoljstvu bolnikov z delovanjem teleradioterapevtskega oddelka v največji meri prispevajo nudenje informacij s strani receptork, prijaznost medicinskih sester in delo radioloških inženirjev ter zdravnikov radioterapevtov onkologov. Zaključek: Zadovoljstvo bolnikov se ustvari s kombinacijo njihovih želja in potreb ter nenehnimi izboljšavami zdravstvenih storitev in boljših odnosov med zdravstvenim osebjem in bolniki. Raziskave kažejo, da je splošno zadovoljstvo bolnikov večje, če so zadovoljni s komunikacijo, pridobljenimi informacijami in oskrbo s strani zdravnikov in medicinskega osebja. Podobne rezultate lahko potrdimo v svoji raziskavi., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 1 (2019)

Cancer is among the most common diseases of our time. Each year, about 13.500 people get cancer in Slovenia. The risk of disease increases with age. There are about 100.000 cancer survivors living in Slovenia, meaning cancer can no longer be considered a mortal disease but rather a chronic illness. Population aging and the prolonging length of service put us before a dilemma whether work is harmful or beneficial to a cancer patient. Work is often viewed as an important component of one's self-esteem, a source of social support, and a means of financial income. As work remains a goal for some patients, it requires direct attention by the providers of treatment and rehabilitation. Assessing work ability in cancer survivors is often difficult for a physician because they must decide between the available objective medical records and the individual's perception of and expectations for the disease., Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018

Epidemiološki kazalci kažejo, daje rak v Sloveniji veliko javnozdravstveno breme. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Za zagotavljanje primerne oskrbe bolnikov z rakom v bodoče je nujna primerna kadrovska zasedba, saj zadostni in primerno usposobljeni človeški viri predstavljajo osnovo za celostno izvajanje onkološke oskrbe v Sloveniji. V okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji je bil razvit fleksibilen napovedovalni model za načrtovanje potrebnega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka in paliativno oskrbo onkoloških bolnikov. Narejena je bila ocena kadrovskih potreb za kratkoročno obdobje do 2021 ter dolgoročno obdobje do leta 2030. V rezultatih so prikazane ocene kadrovskih potreb na podlagi podatkov o številu novih primerov raka za vse rake skupaj in za pogoste rake, to je rak debelega črevesa in danke, rak pljuč, rak dojke, rak prostate ter skupaj za ostale rake. Kadrovske ocene za izvajanje zdravljenje raka so bile izračunane za vsako navedeno lokacijo raka glede na vrsto zdravljenja ter po poklicnih skupinah v zdravstvu. Kadrovske potrebe za paliativno oskrbo so bile narejene na podlagi podatkov o umrljivosti za vse rake skupaj po nivojih paliativne oskrbe. Predstavljena metodologija omogoča različnim deležnikom v kratkoročnem 5-letnem obdobju hitre izračune letnih kadrovskih potreb le na podlagi podatkov o incidenci in umrljivosti, na daljša obdobja in v primeru večjih sprememb v zdravstvenem sistemu pa omogoča poglobljeno analizo kadrovskih potreb in testiranje različnih scenarijev., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 2 (2020)

Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske zveze pozvala, da jih organizirajo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske z ciljne skupine. Ženske v starosti 50–69 let so vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. V primeru sumljivih sprememb na mamografiji so ženske povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Posebnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov – od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 2 (2020)

Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizičnega distanciranja, marsikje po svetu spodbudila uvajanje telemedicine v klinično prakso, zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašalnikov smo v obdobju med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju, bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onkološkem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot svojo primarno diagnozo opredelilo rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želelo opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravljenih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovorilo 101 (60 %) in ocenilo, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravili 21 % (0–80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi se bila pripravljena telemedicine poslužiti dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upoštevanju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 2 (2020)

No abstract., Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 24 No 2 (2020)

UVOD: Glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet današnjih najstnikov do 75. leta starosti zboleli za rakom. Po podatkih državnega programa za obvladovanje raka, bi lahko kar 40 % rakov preprečili z zdravim načinom življenja in izogibanjem dejavnikom tveganja, zato bi morali najstniki dobro poznati dejavnike tveganja, da bi v prihodnosti zmanjšali pojavnost te bolezni. NAMEN: Glavni namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako dobro najstniki poznajo dejavnike tveganja nastanka raka ter preveriti, ali obstaja razlika v znanju med spoloma ter med različno starimi najstniki. METODE DELA: V raziskavo smo vključili 185 najstnikov, starih med dvanajst in petnajst let (54 % fantov, 46 % deklic), ki so izpolnili mednarodni vprašalnik o poznavanju dejavnikov tveganja nastanka raka. Vprašalnike smo nato prenesli v elektronsko obliko s pomočjo spletnega orodja 1KA, ki nam je omogočil pripravo in tudi delno obdelavo rezultatov. REZULTATI: 58 % učencev skrbi, da bodo zboleli za rakom, pri tem pa med spoloma obstaja bistvena razlika, saj to skrb izraža 74 % deklet in le 44% fantov. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja slovenski najstniki na prvem mestu navajajo kajenje (55 %), na drugem alkohol (24 %), na tretjem sevanje (14 %) in na četrtem nezdravo prehrano (14 %). Med učenci se jih 83 % strinja, da nekatera živila povečajo možnost nastanka raka. Pri vprašanju o številu potrebnih dnevnih porcij sadja in zelenjave je povprečen odgovor 3,5 porcij od priporočenih 5. Večina učencev (69 %) meni, da je rdeče meso dejavnik tveganja za nastanek raka, samo polovica pa ve, da je treba dnevno zaužiti manj kot 5 g soli. Da je vzdrževanje zdrave telesne mase eden najpomembnejših načinov preprečitve raka se strinja 81 % učencev, 85 % pa jih meni, da je telesna dejavnost povezana s preprečevanjem nastanka raka. 87% učencev dobro pozna nevarnost sončenja, prav tako pa dobro opredeljujejo alkohol kot dejavnik tveganja, čeprav jih 74 % ni prepričanih ali imajo vse alkoholne pijače enak učinek. ZAKLJUČKI: V raziskavi smo ugotovili, da najstniki dobro poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka, saj so med najpogostejšimi desetimi dejavniki pravilno opredelili 6,7 dejavnikov, kar je več kot npr. v Veliki Britaniji, kjer so najstniki pravilno opredelili samo 4,4 dejavnikov. Pokazali smo, da med spoloma obstaja razlika v poznavanju dejavnikov pri oceni nevarnosti kajenja in vpliva telesne mase. Izkazalo se je, da med različno starimi otroci ni bistvenih razlik v poznavanju dejavnikov tveganja nastanka raka., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 1 (2020)

Izhodišče: Zdravilo bevacizumab uporabljamo v sklopu primarnega sistemskega zdravljenja napredovalega epitelijskega raka jajčnikov v kombinaciji s paklitakselom in karboplatinom od leta 2013. Namen: Prikazati učinkovitost in varnost zdravljenja z bevacizumabom v redni klinični praksi v sklopu primarnega zdravljenja raka jajčnikov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili bolnice z epitelijskim rakom jajčnikov, ki so pričele zdravljenje z bevacizumabom na Onkološkem inštitutu Ljubljana v obdobju 1.1.2013 – 31.12.2016. Cilja raziskave sta bila varnost in učinkovitost (preživetje brez ponovitve bolezni, celokupno preživetje) zdravljenja z bevacizumabom. Raziskavo je odobrila etična komisija na Onkološkem Inštitutu Ljubljana. Rezultati: V opazovanem obdobju je bilo z bevacizumabom zdravljenih 111 bolnic z napredovalim epitelijskim rakom jajčnikov. Najpogostejši neželeni učinki so bili: bolečine (52%), krvavitev (45%), arterijska hipertenzija (44%). Resne neželene učinke (stopnja 3/4) je imelo 12% bolnic: 3% venska tromboza/embolija, 3% proteinurija, 2% arterijska hipertenzija, 2% krvavitev, 1% bolečine, 1% fistula. Mediani čas sledenja je bil 59 mesecev. Mediano preživetje brez ponovitve bolezni je bilo 18 mesecev, mediano celokupno preživetje je bilo 41 mesecev. Zaključki: Zdravljenje z bevacizumabom v redni klinični praksi je varno in učinkovito - v skladu z do sedaj znanimi rezultati prospektivnih raziskav GOG 218 in ICON 7., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 1 (2020)

Bolniki s peritonealnimi metastazami imajo kljub multimodalnemu zdravljenju s kirurgijo in kemoterapijo slabo prognozo. Samo citoreduktivna kirurgija je lahko kurativna pri zdravljenju peritonealne karcinoze, toda le manjši delež bolnikov je primeren za kirurško zdravljenje. Pri neresektabilni peritonealni karcinozi je kemoterapija edina možna terapija z omejenim učinkom na peritonealne metastaze zaradi slabe vaskularizacije in nizke penetracije zdravila. Intraperitonealna aerosolna kemoterapija pod pritiskom (PIPAC) je nova minimalno invazivna metoda, ki s pomočjo laparoskopije omogoča aplikacijo citostatika v abdomen v obliki aerosolov pod povišanim pritiskom, kar omogoča boljšo razporeditev zdravila v abdominalni votlini in globjo penetracijo zdravila. PIPAC je tehnično varen postopek, ki omogoča zdravljenje izolirane peritonealne karcinoze različnih vrst tumorjev. Objavljeni rezultati zdravljenja peritonealnih metastaz različnih vrst tumorjev s PIPAC so obetavni. Trenutno potekajo številne prospektivne študije, ki analizirajo terapevtsko učinkovitost PIPAC-a pri različnih indikacijah z različnimi zdravili., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 2 (2019)

Do nedavnega sta bila poglavitna dejavnika tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma orofarinksa kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prognoza teh bolnikov je praviloma slaba, zaradi česar je zdravljenje intenzivno in multimodalno, kar edino nudi možnost ozdravitve, a hkrati povzroča resne neželene učinke. V zadnjih letih pa opažamo naraščanje incidence karcinoma orofarinksa, natančneje nebnic in jezične tonzile, pri bolnikih, ki so mlajši od tipičnih bolnikov s tem rakom in niso podvrženi škodljivim razvadam. Pri njih je povzročitelj karcinoma visokorizični podtip človeškega virusa papiloma (HPV). Ti bolniki v primerjavi s prvimi bolje odgovorijo na nekirurško zdravljenje in imajo pomembno daljše preživetje. Obenem to pomeni, da so ti bolniki agresivnega zdravljenja deležni v zgodnejšem življenjskem obdobju in morajo s posledicami tega živeti bistveno dlje. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali morda teh bolnikov s HPV povezanim rakom orofarinksa ne zdravimo pretirano agresivno. Predlaganih je bilo več načinov za zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, znani pa so tudi že prvi rezultati raziskav. Ti potrjujejo, da je način deintenzifikacije zdravljenja s kombinacijo sočasnega obsevanja in cetuximaba, ki je nadomestil cisplatin oz. karboplatin, neuspešen. Bolj obetavni so zgodnji rezultati kliničnih raziskav, ki vključujejo bodisi manj invazivno kirurgijo ali zmanjšanje odmerka radioterapije, z ali brez predhodne izbire bolnikov, primernih za deintenzifikacijo, z uvodno kemoterapijo. Mnoge raziskave so še v teku in morda bodo izsledki že kmalu spremenili paradigmo zdravljenja v tej skupini bolnikov. Do takrat pa ostaja zdravljenje karcinomov orofarinksa enako za vse bolnike, ne glede na etiologijo njihove bolezni., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 2 (2019)

Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate – verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

V zadnjih letih smo v onkologiji priča hitremu napredku na področju biopsije telesnih tekočin oz. tekočinske biopsije. Tekočinska biopsija predstavlja analizo vzorca odvzete telesne tekočine (v onkologiji je to običajno kri), v katerem iščemo znake navzočnosti raka. V krvi lahko analiziramo cirkulirajočo prosto/cirkulirajočo tumorsko DNA (cf/ctDNA) iz tumorskih celic, eksosome, ki jih v kri sproščajo tumorske celice, in tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC). V pregledu predstavljamo najnovejša dognanja in raziskave na področju tekočinske biopsije pri raku in poleg uporabnosti izpostavljamo tudi njihove omejitve, ki jih bo treba natančno opredeliti, če bomo želeli to metodo uporabljati v vsakodnevni obravnavi bolnikov., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

Integrativna onkologija je orientirana na bolnika in ob standardnem onkološkem zdravljenju, in vključuje z dokazi podprta različna komplementarna zdravljenja in tehnike za um in telo, naravna zdravila in modifikacijo življenskega stila bolnika., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 2 (2019)

no abstract

no abstract, Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 23 No 2 (2019)

Gliomi so najpogostejši primarni možganski tumorji. Po novih smernicah jih razlikujemo na podlagi molekularnih markerjev, kar daje pomembno podlago za razvoj zdravljenja po meri bolnika. Tipizacija tumorjev je lahko invazivna s pomočjo biopsije in neinvazivna. Slednja v zadnjem času pridobiva veliko vlogo zaradi razvoja radiogenomike, ki proučuje povezavo med slikovnimi fenotipi tumorjev in genomiko. Magnetnoresonančna ocena tumorjev, pri kateri uporabljamo številne standardne in funkcionalne sekvence, omogoča neinvazivno tipizacijo tumorjev glede na specifične morfološke značilnosti posameznih vrst tumorjev s posameznimi molekularnimi markerji. Po pregledu obstoječe literature so avtorji v članku opisali slikovne značilnosti treh tumorskih genotipov, in sicer mutacije izocitratne dehidrogenaze, kodelecije 1p19q in metilacije promotorja metilgvanin metiltansferaze. Kljub hitremu razvoju radiogenomike primanjkuje obširnih študij z dovolj velikimi in standardiziranimi vzorci bolnikov, ki bi podale zanesljivejše rezultate.

Izvleček Za uspeh zdravljenja bolnikov s sarkomi je odločilnega pomena prvo zdravljenje, zato naj tumor ostane nedotaknjen. Ključna je napotitev bolnikov v referenčni center za sarkome, kjer naj potekata tako diagnostika kot zdravljenje. Prvo operacijo naj opravi sarkomski kirurg v referenčnem centru. Onkološki inštitut Ljubljana edini izpolnjuje pogoje za referenčni center za sarkome mehkih tkiv v Sloveniji. Ortopedska klinika Ljubljana je ob sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana referenčni center za zdravljenje bolnikov s sarkomi kosti. Ob odsotni diagnozi rakave bolezni so za sarkom mehkih tkiv na trupu in udih sumljivi tumorji, ki hitro rastejo in/ali bolijo, vsi tumorji pod fascijo, ne glede na velikost in povrhnji tumorji, večji od 5 cm, v retroperitoneju pa tumorji, ki vsebujejo maščobo. Bolniki s tumorjem sumljivim za sarkom mehkih tkiv oziroma potrjenim sarkomom bodo imeli najboljše možnosti, če bodo napoteni na Onkološki inštitut v Ljubljano. V primeru radiološko ugotovljene lezije sumljive za primaren maligen tumor kosti pa, če bodo napoteni na Ortopedsko kliniko v Ljubljano., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 2 (2019)

V pričujočem članku je prikazan pomen depresije s poudarkom na genetskih in stresnih dejavnikih, ki vplivajo na njen izbruh. Težje kronične telesne bolezni, kot so maligne, so dolgotrajni stresni dejavniki, ki pomembno prispevajo k razvoju depresije. Najučinkovitejši način zdravljenja velike depresije so zdravila iz skupine antidepresivov, ki se razlikujejo po načinu učinkovanja in jih izbiramo glede na vodilno simptomatiko depresije. Zato je pomembno, kateri antidepresiv izbrati glede na klinično sliko depresije, ker to vpliva na uspeh pri njenem zdravljenju. Na takšen način se pomembno vpliva na prognozo, ne samo depresije, temveč tudi prisotnih telesnih bolezni, kot so maligne bolezni.

Zgodnja diagnostika, nove terapevtske možnosti in uspešnejše zdravljenje raka so pripomogli tudi k temu, da se lahko večji delež bolnikov po zdravljenju raka vsaj deloma, če ne v celoti, vrne na delo. Za izvajalce zdravstvene oskrbe pomeni vrnitev na delo uspešen zaključek rehabilitacije, za bolnike in njihove bližnje pa boljšo kakovost življenja. Avtorica članka na primeru začasne nezmožnosti za delo bolnice z rakom dojke predstavlja vračanje na delo po procesu zdravljenja in rehabilitacije. V zaključku razmišlja o tem, kaj je pomembno za terapevta in bolnika po zdravljenju raka.

In spite of the advances in radiation therapy in the last decades, radiation side effects still remain an important and unavoidable issue, with a great impact on cancer patients' quality of life. Acute side effects develop up to 90 days from the beginning of therapy. In patients receiving treatment in the head, neck and thoracic region, radiodermatitis and radiomucositis are the most common acute side effects, followed by lack of saliva (xerostomia), altered taste (dysgeusia) and difficulties in swallowing (dysphagia). This article offers a short description of aforementioned side effects and presents the preventive and therapeutic measures., Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018

Protein programirane celične smrti 1:PD-1 (Programmed cell death protein 1) je transmembranski protein, ki je izražen na celicah T, B, NK ter monocitih in dendritičnih celicah. Vezava med PD-1 in njegovimi ligandi zavira tumorsko celično apoptozo, spodbuja izčrpanost T-celic in preprečuje aktiven antitumorski odziv, kar posledično omogoča nemoteno rast in razvoj tumorskih celic. Zaviralca receptorja PD-1, pembrolizumab in nivolumab, že uporabljamo v zdravljenju različnih vrst napredovalega raka, kot so: melanom, nedrobnocelični karcinom pljuč, Hodgkinov limfom in karcinom ledvic. Na zdravljenje odgovori zelo različno število bolnikov, kar je odvisno od indikacije in linije zdravljenja, to je od pri 18 do 80 odstotkih bolnikov. Posebnosti zdravljenja z imunoterapijo so zelo dolgotrajne remisije, pri posameznih bolnikih pa bomo morebiti upali govoriti celo o ozdravitvi. Najpogostejši neželeni učinki so utrujenost, srbečica, izpuščaji, driska in slabost. Najresnejši neželeni učinki so imunsko pogojeni neželeni učinki in hude z infuzijo povezane reakcije. Imunsko pogojeni neželeni učinki so kolitis, tiroiditis, pneumonitis, hepatitis in nefritis.

ni abstrakta

Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor. Primary lung cancer is the most common malignancy after non-melanocytic skin cancer, and deaths from lung cancer exceed those from any other malignancy worldwide. In Slovenia, it is the fourth most common cancer in males and in females, and the leading cause of death due to cancer. The historically poor survival rates of lung cancer patients (5-year relative survival of approx. 12 %) are improving, mainly due to the introduction of novel systemic therapies in the treatment algorithms. Systemic treatment is an important part of treatment in all stages of the disease as well as in all pathohistological subtypes of lung cancer. In operable disease, adjuvant systemic therapy with platinum- based schemas is recommended for a vast majority of patients. In locoregional disease, chemotherapy is used as concomitant with radiotherapy. Systemic treatment is the cornerstone of treatment in metastatic disease. The treatment strategy should take into account factors like histology, molecular pathology, age, PS, co-morbidities and the patient’s preferences. Systemic therapy should be considered in all stage IV patients with PS 0-2. Treatment decisions should ideally be discussed within a multidisciplinary tumor board, while the systemic treatment has to be performed by a specialist highly educated and skilled in systemic treatment of cancer. Slovenian guidelines for diagnosis, treatment and follow up were last published in 2006. In near future, a new, updated version will be published. Hereby, we only present the updated guidelines for systemic treatment. These guidelines were developed in a collaboration of the specialists from three institutions: Institute of Oncology Ljubljana, University Clinic Golnik, and University Clinical Centre Maribor.

Sekundarni tumorji jeter, med njimi zasevki tumorjev gastrointestinalnega trakta, raka dojk in pljuč pogosto povzročajo simptome, ki niso obvladljivi s sistemskim zdravljenjem. V primeru difuznih jetrnih zasevkov lahko z obsevanjem celotnih jeter hitro, učinkovito in z majhnimi stroški dosežemo dobro paliacijo simptomov z blagimi neželenimi učinki. Ko je zasevkov manj in je tudi obseg bolezni v telesu manjši, lahko pri izbranih bolnikih z dodatnim lokalnim (ablativnim) zdravljenjem jetrnih zasevkov dosežemo izboljšanje časa do progresa bolezni in celokupnega preživetja. V nadaljevanju prispevka sta opisana radiacijska poškodba jeter in obsevanje jeter z različnimi radioterapevtskimi tehnikami, med katerimi izberemo najustreznejšo glede na obseg bolezni, velikost jetrnih zasevkov, simptome, laboratorijske izvide in stanje zmogljivosti bolnika. Liver is commonly involved in a metastatic setting of gastrointestinal, lung and breast cancers. Symptoms of liver metastases are rarely mitigated by systemic (palliative) treatments only. Whole or partial liver radiotherapy is a cost-effective treatment option with minimal treatment toxicity to offer the mitigation of symptoms to patients with diffuse liver metastatic involvement. This treatment approach is different (and sometimes with curative intent) for selected patients with a lower tumour burden and an oligo-metastatic disease. Local ablative treatments of limited number and size of liver metastases show improvements in local control of the tumour, disease-free survival and overall survival. This article describes radiation induced liver disease and different radiation therapy approaches that can be chosen while taking into account the burden of the disease, size and number of liver metastases, symptoms, laboratory tests, possibilities of other local treatments and the clinical performance status of the patient.

Stereotaktična radioterapija telesa (SBRT) bolnikov s pljučnim rakom je metoda zdravljenja bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni, ki nimajo prizadetih regionalnih bezgavk. Standardno so ti bolniki zdravljeni z operacijo, ki pa je lahko preveč tvegana zaradi starosti, spremljajočih bolezni ali slabe pljučne funkcije. V teh primerih smo bolnikom nudili druge načine zdravljenja, kot so tridimenzionalno konformno obsevanje, radiofrekvenčna ablacija ali pa le podporna terapija. S temi pristopi je bila kontrola rakave bolezni in preživetje bolnikov občutno slabše kot z operacijo. Obsevanje s tehniko SBRT pa bolnikom ponuja primerljive rezultate zdravljenja kot operacija ob manjšem tveganju za poslabšanje pljučne funkcije kot standardno obsevanje. Zaradi manjšega števila obsevanj je zdravljenje krajše in bolnikom bolj prijazno. Vse to bolnikom omogoča boljši izid zdravljenja in boljšo kakovost življenja ter je zato že postalo del svetovnih smernic za zdravljenje neoperabilnega raka pljuč v zgodnjem stadiju bolezni in tistih, ki operacijo odklonijo. Stereotactic body radiation therapy (SBRT) is used for treatment of early stage lung cancer for patients without lymph node involvement. The standard treatment option for early disease is surgical resection however, this type of treatment might be too risky due to age, co-morbidities and an impaired lung function. Traditionally, the three-dimensional conformal radiotherapy (3D CRT), radiofrequency ablation or symptomatic palliative treatment have been used for these patients in the past, but significantly worse local control of disease and survival rates were achieved compared to surgery. The SBRT technique offers patients with lung cancer treatment results comparable to surgery and a lower risk of impaired lung function compared to the standard 3D CRT. Due to a lower number of fractions, the whole treatment is shorter and more convenient for the patient. This enables patients a better treatment outcome and an increased quality of life and therefore it has become part of the global guidelines for treatment of inoperable lung cancer in the early stages of the disease and for those who refuse surgery.

Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov. The use of magnetic resonance imaging (MRI) in process of radiotherapy (RT) planning and treatment is expanding. MRI is very increasingly being used in RT process, cause represent superior soft-tissue contrast compared with computer tomography (CT). Purpose of review is mainly introduce the features of MRI process in RT process and describe differences between diagnostic and therapeutic MR machine. Main goal of MRI examination it is scanning the patient in dedicated special RT position with unique RF coils which is used for imaging in RT process. Most common process is to perform both MRI and CT examination in the treatment position and finally fuse both datasets imaging. These MR images are primarily used to outline the tumour volumes (TV) and organs at risk (OAR).

ni abstrakta

ni abstrakta

ni abstrakta

ni abstrakta

Registri raka so ključni pri zbiranju in zagotavljanju podatkov o bremenu raka tako na populacijski kot na regionalni ravni. Bolnišnični registri raka se ukvarjajo z zbiranjem informacij o bolnikih z rakom, ki so obravnavani v določeni bolnišnici. Njihov glavni namen je prispevati h klinični oskrbi bolnikov z vidika učinkovitosti, kakovosti in bolnišničnega upravljanja. Bolnišnični register Onkološkega inštituta Ljubljana je bil osnovan ob ustanovitvi državnega populacijskega registra raka leta 1950 in prispeva v državni register tretjino vseh prijav. Podatki, zbrani v bolnišničnem registru, so dragoceni tudi za strokovno in raziskovalno delo Inštituta. Ena od nalog bolnišničnih registrov raka je priprava letnih poročil za vodstvo in druge uporabnike. Letno na Onkološkem inštitutu Ljubljana sprejmemo več kot 6000 novih onkoloških bolnikov. Število bolnikov se je v obdobju 2008%2016 povečalo za 16 %. Cancer registries are crucial in collecting and providing data on the cancer burden at both the population and the regional level. Hospital-based cancer registries are engaged in the collection of information on cancer patients treated in a particular hospital. Their main purpose is to contribute to clinical patient care in terms of efficiency, quality and hospital management. Hospital-Based Cancer Registry of the Institute of Oncology Ljubljana was established at the same time as the population-based Cancer Registry of Republic of Slovenia in 1950 and contributes to the Slovenian Cancer Registry one third of all notifications of cancer. The data collected in the hospital-based register are also valuable for the professional and research work of the Institute. One of the tasks of hospital-based cancer registries is the preparation of annual reports for management and other users. Annually at the Institute of Oncology Ljubljana, we treat more than 6000 new cancer patients. The number of patients increased by 16% in the period 2008-2016.

DNA vakcine predstavljajo obetaven pristop imunoterapije raka, predvsem zaradi njihove enostavnosti, stabilnosti in varnosti. DNA vakcine temeljijo na vnosu plazmidne DNA z zapisom za enega ali več tumorskih antigenov, udeleženih v nastanku, napredovanju ali zasevanju rakavih celic. Z vnosom DNA vakcine spodbudimo imunski odziv usmerjen proti tumorskemu antigenu, kar potencialno vodi do uničenja rakavih celic. Kljub številnim prednostim DNA vakcin pred klasičnimi vakcinami njihovo uporabo v humani kliniki omejuje prešibak antigen-specifični imunski odziv. Za izboljšanje imunogenosti DNA vakcin se razvoj osredotoča na optimizacijo sestave plazmidne DNA, raziskovanje novih tumorskih antigenov, razvoj novih dostavnih sistemov in sočasna uporaba adjuvantnih in imunomodulatornih molekul. Tovrstni pristopi so del številnih kliničnih raziskav na področju imunoterapije raka in predstavljajo korak bližje k izboljšanju imunogenosti DNA vakcin, učinkovitejšemu uničenju rakavih celic in lažjemu prenosu DNA vakcinacije v humano klinično prakso., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 1 (2019)

ni abstrakta, Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

ni abstrakta, Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

Rak dojk ima visoko incidenco in prevalenco. Dolgoročno vzročno specifično preživetje bolnic z rakom dojk se je v zadnjih desetletjih izboljšalo predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja, naprednih kirurških tehnik, sistemske terapije in novih tehnik obsevanja. Zaradi večjega deleža obsevanih bolnic in daljšega preživetja je več bolnic izpostavljenih tveganju za razvoj poznih neželenih učinkov zdravljenja. Za večino obsevanih bolnic je dobrobit obsevanja z zmanjšanim tveganjem ponovitve bolezni veliko večja od tveganja za razvoj poznih srčno-žilnih zapletov, katerih kumulativna incidenca se povečuje z vsako dodatno prejeto dozo na srce. Preprečevanje poznih okvar srca postaja pomemben del celostne obravnave bolnic z rakom dojk. Ob načrtovanju zdravljenja ocenjujemo koristi dopolnilnega obsevanja in možna tveganja za pojav neželenih učinkov za vsako posamezno bolnico: upoštevamo dozno-volumske parametre obsevalnega načrta in individualne že obstoječe dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, saj prisotnost le teh napoveduje višje absolutno tveganje za pozno okvaro srca. Moderne obsevalne tehnike imajo vedno večji pomen, saj omogočajo izboljšanje dozno-volumskih parametrov obsevalnih načrtov. Obsevanje v globokem zadržanem vdihu v primerjavi s standardnim obsevanjem značilno zniža povprečno prejeto dozo ionizirajočega sevanja na srce, pljuča in jetra, ob sicer nespremenjeni obsevalni dozi, na planirni tarčni volumen v prsnem košu. Pri globokem vdihu trebušna prepona odmakne srce posteriorno, medialno in inferiorno: stran od stene prsnega koša. Obsevanje v globokem vdihu je priporočeno za vse bolnice, pri katerih obstaja indikacija za obsevanje po ohranitveni operaciji ali mastektomiji zaradi raka leve dojke z ali brez sočasnega obsevanja regionalnih bezgavk, v primeru neugodne anatomije in ko so po operaciji raka desne dojke v obsevalno polje zajete tudi parasternalne bezgavke. V prispevku je opisana nova metoda obsevanja - obsevanje v globokem zadržanem vdihu. Breast cancer has high incidence and prevalence. Long-term cause-specific survival of breast cancer patients has increased over the past decades primarily due to early detection, advanced surgical techniques, systemic therapy and new radiation techniques. Due to higher share of patients who receive radiation and longer survival, ever more patients risk the occurrence of late unwanted effects of the treatment. For the majority of patients, the benefits of radiation with lower chance of disease recurrence greatly surpass the risk of developing cardiovascular complications, the cumulative incidence of which increases with every received dose per heart. Preventing late heart damage has become an important part of comprehensive treatment of breast cancer patients. When planning the therapy, benefits of supplementary radiotherapy and potential risk of side effects are assessed for each patient individually by taking into account dosevolume parameters of the radiotherapy plan and existing risk factors for cardiovascular disease, since the presence of these indicates higher absolute risk of late heart damage. The latest radiotherapy techniques are gaining importance, as they allow us to improve dose-volume parameters of radiotherapy plans. Deep inspiration breath-hold radiotherapy technique allows us to significantly lower the average dose of ionizing radiation received by the heart, lung, and liver compared to traditional radiation technique, while the radiation dose per planned target volume remains the same. When taking a deep breath, the diaphragm pulls the heart posteriorly, medially and inferiorly – away from the thoracic wall. Deep inspiration breath-hold radiotherapy technique is recommended for all patients with indications for radiation therapy after breast-conserving surgery or mastectomy of the left breast, with or without simultaneous radiation of local lymph nodes, in the event of unfavorable anatomy and when parasternal lymph nodes are included in the radiation field after cancer surgery of the right breast. This paper describes a new radiotherapy method – the deep inspiration breath-hold technique.

Rak požiralnika je razmeroma redek tumor z veliko umrljivostjo. Pogosteje zbolijo moški v 6. ali 7. desetletju življenja. V zadnjih letih v zahodnem svetu opažamo stalen porast incidence adenokarcinoma distalnega požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS). Vzrok je najverjetneje posledica spremenjenega načina življenja s povišano incidenco debelosti in gastroezofagealne refluksne bolezni. Nova, 7. Revizija TNM klasifikacije, uvršča rak požiralnika in EGS skupaj pod rak požiralnika. Pri izbrani skupini bolnikov je bolezen ozdravljiva, vendar je zdravljenje dolgotrajno, praviloma kombinirano in z visoko morbiditeto, ki lahko precej zmanjša kakovost bolnikovega življenja. Zaradi specifične anatomije rak požiralnika in EGS zgodaj zaseva in je zato v primerjavi z ostalimi malignomi prebavil prognostično slabši.

Smernice za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakom so izšle v samostojni obliki prvič po letu 2002. Tistega daljnega leta so bile smernice za vse ginekološke rake še združene v eni knji- žici, dandanes pa nova dejstva in spoznanja ter razvoj novih zdravil terjajo bolj poglobljen pristop k obravnavi teh bolnic. Avtorji smo še posebej veseli dejstva, da so prve samostojne smernice izšle ob 1. Ginekološki šoli z naslovom Rak jajčnikov, 13. novembra 2015, nekoliko dopolnjena 2. izdaja smernic pa je izšla ob ponovitvi šole 18. marca 2016. Namenoma smo iz teh smernic izpustili redke vrste raka jajčnikov (kot na primer germinalni in stromalni rak), saj sta klinična pot in potek bolezni pri teh oblikah drugačni. Smernice so na voljo v dveh knjižnih izdajah, v velikem formatu in žepni obliki, v spletni obliki pa so dostopne na spletni strani Onkološkega inštituta, kjer se bodo tudi sproti posodabljale. Slovenskih smernic nismo želeli le povzeti po vzoru tujih, temveč smo v njih vnesli tudi naše izkušnje z zdravljenjem teh bolezni. Guidelines for Treating Patients with Ovarian Cancer and Primary Peritoneal Serous Carcinoma were published separately for the first time after 2002. Back then guidelines for all gynecologic cancers were collected in one booklet, however new facts and discoveries as well as the development of new drugs require a more in-depth approach to treating these patients. Authors of this article are especially pleased that the first separate guidelines were published on 13 November 2015 accompanying the 1st School of Gynecology with the title Ovarian Cancer, and an updated version was published when the School of Gynecology was repeated on 18 March 2016. Rare types of ovarian cancer were left out of these guidelines on purpose (such as germ cell or stromal cancer), due to different treatment path and course of the disease. Guidelines are available in two printed versions – as a pocket book and in large format – and in electronic form on the website of the Institute of Oncology, where they will be regularly updated. We did not want the Slovenian guidelines to be based solely on similar foreign documents, and we added our experience with treating these diseases.

Združenje za radioterapijo in onkologijo pri SZD in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) sta 30.9.2016 na OI organizirala enodnevno šolo pljučnega raka, namenjeno sodelovanju različnih zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo in sodelujejo pri zdravljenju te težke bolezni. Preko sto udeležencem je predavalo kar 21 strokovnjakov iz različnih področij.

Uporaba derivatov konoplje (kanabinoidov) je v onkologiji občasno indicirana pri simptomatski terapiji slabosti in bruhanja, bolečini ter nevropsiholoških motnjah. V zadnjih letih je opaziti tudi čedalje pogostejše zastavljanje vprašanj v povezavi z morebitnimi zdravilnimi učinki konoplje pri zdravljenju malignih neoplazem. Po naših izkušnjah mnogo bolnikov uživa eno izmed oblik kanabinoidov, tudi z namenom protitumorskega delovanja. Kljub številnim prepričljivim podatkom o protitumorskem učinku kanabinoidov v laboratorijskih poskusih na celičnih kulturah in živalskih modelih pa ta v kliničnih študijah doslej (še) ni bil potrjen. V tem prispevku povzemamo glavna dejstva, ki so trenutno na voljo, glede upravičenosti uporabe kanabinoidov z namenom onkološkega delovanja., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 1 (2018)

Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018

Clinical trials or clinical studies refer to research that is done in people. Their results are the backbone of daily clinical practice, namely evidence- based medicine. Clinical trials involve several phases. The main purpose of a phase I trial is to determine the safety of treatment, a phase II trial aims to determine if the new treatment is effective in treating a certain cancer, and a phase III trial compares the new treatment to the current standard treatment for a certain type of cancer. Aimed at providing prompt information on the effectiveness of many new agents, especially targeted drugs, new types of clinical study designs have been developed, namely basket trials, umbrella trials, and adaptive trials. All clinical trials have to meet strict criteria to ensure that patient rights are protected and that the results are properly evaluated. Accessibility to clinical trials is important for the development of oncology and for patients as well, as clinical trials may provide them with additional treatment. It is, therefore, important that doctors encourage patients to participate in clinical trials., Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018

Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018, Together with surgery and systemic treatment, radiotherapy constitutes one of the three pillars of cancer treatment. Tremendous technological development of particle accelerators has led to the implementation of proton beam therapy as the treatment of choice for a specific group of patients with cancer, especially children. Competition among several manufacturers has contributed to the lowering of prices of proton accelerator, which have lately also become accessible to less wealthy countries. The complexity of proton therapy, size of accelerators, and lingering high prices are the three main reasons for a relatively low number of proton therapy centres around the world, and the fact that there are no such centres in Slovenia as of yet. While proton therapy is a valid treatment of choice for the particular patient group, it is still difficult to determine unambiguously which patients would benefit from it most. From a strictly physical point of view, the dosimetric properties of proton beams differ significantly from those of photons, and are advantageous compared to photons. Protons traverse the tissue and deposit only a small part of their energy until they reach a certain depth where nearly all of their energy is deposited, while photons deposit their energy almost entirely in the first few centimetres of the tissue exposed to the beams. Like many other countries, Slovenia is at a crossing where it has to decide on the time and mode of photon therapy implementation, which will have to be carried out in a prompt and transparent manner.

Over the past years, immunotherapy has become an important systemic treatment strategy for cancer patients. We have seen multiple different strategies, and checkpoint blockade is one them. Anti-cytotoxic T-lymphocyte-associated protein 4 (CTLA-4), programmed cell death-1 (PD-1), and programmed death-ligand 1 (PD-L1) are antibodies against checkpoint inhibitors that can increase immune activity against cancer, thus making the immune system stronger against cancer cells. However, the increasing use of these agents has exposed a discrete group of immune-related adverse events (irAEs). Skin, gut, endocrine, lung, and musculoskeletal irAEs are the most common, although every organ can be affected. The majority of irAEs are mild to moderate in severity, however, serious and life-threatening irAEs are reported in literature. Early detection and treatment of irAEs is important, and a multidisciplinary approach is sometimes needed to prevent serious consequences., Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018

Malignant melanoma in Slovenia continues to increase rapidly in incidence over the last decades. Knowledge and risk factors amongst the population is still questionable and poorly investigated. Exposure to ultraviolet radiation is the leading risk factor for melanoma development, therefore physical protection and use of sunscreens with sun protection factors is crucial. The study aimed to investigate awareness of melanoma, risk factors and related behavior towards them among students of four faculties of University of Ljubljana: Faculty of Medicine, Faculty of Electrical Engineering, Faculty of Pharmacy and Faculty of Mathematics and Physics and to compare the answers between medical students and students of the other three faculties. The study was cross-sectional and survey-based. Students answered an anonymous questionnaire, which was sent to them through a website link. Answers obtained by 66.3% medical students and 33.7% students of other three faculties showed that medical students have statistically significant better knowledge about melanoma, (p=0.0001). It has also been found that there was statistical difference in frequency of protecting themselves from the sun (p=0.0001) and in used sun protection factor (p=0.015). Medical students with fair skin types more frequently used some means of protection from ultraviolet radiation, the measured difference was statistically significant (p=0.001). Medical students significantly better recognize malignant melanoma as the most threatening type of skin cancer. They also protect themselves from the sun more often and use higher sun protection factors. Slovenian adolescent population has high knowledge about harmful effects of exposure to ultraviolet radiation, but responds poorly to it., Onkologija, leto XXII, št. 1, junij 2018, Onkologija, Volume XXII, No. 1, June 2018

Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

Karcinom Merklovih celic (KMC) je redek, agresiven nevroendokrini kožni rak s slabo prognozo, posebno, ko je v napredovalem stadiju. Incidenca na splošno narašča, čeprav podatki o incidenci kažejo na razlike med geografskimi področji. Med dejavnike tveganja štejemo starost, imunosupresijo in izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju. Znana je povezava med MCC in okužbo s poliomavirusom, čeprav natančnega mehanizma, ki vodi v karcinogenezo, še ne razumemo v celoti. Pri lokalizirani bolezni je izbor zdravljenja kirurgija (ko je to mogoče), sledi mu dopolnilno obsevanje ali obsevanje v kombinaciji s kemoterapijo. Pri razsejani bolezni je bila doslej na voljo le kemoterapija, čeprav so dolgotrajni odgovori ob njej redki. Glede na to, da je onkogeneza tumorja povezana z integracijo poliomavirusa Merklovih celic in mutacijami, povzročenih z ultravijoličnim sevanjem, obstaja logična osnova za zdravljenje z imunoterapijo oz. protitelesi, ki ciljajo pot PD-L1/PD-1. Nedavno objavljene raziskave v prvem in drugem redu zdravljenja z inhibitorji imunskih stikal (anti-PD-1/PD-L1-protitelesi) kažejo obetajoče rezultate s sprejemljivim varnostnim profilom zdravljenja, zato tovrstno zdravljenje postaja standardno in je že priporočeno v mednarodnih smernicah za zdravljenje razsejanega raka Merklovih celic. Objavljeni podatki randomiziranih raziskav kažejo na obetajočo učinkovitost teh zdravil pri metastatski bolezni., Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2008 je v Sloveniji zbolelo 1.450 ljudi(1). Z naraščajočo incidenco narašča tudi umrljivost bolnikov, saj bolezen pri polovici bolnikov še vedno ugotovimo v napredovali obliki. Razsejana bolezen je neozdravljiva bolezen, sta se pa prognoza in preživetje teh bolnikov močno izboljšala, saj zadnjih deset let z uporabo novih zdravil, to je kombinacijo citostatikov (kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin) in tarčnih zdravil (cetuksimab, bevacizumab, panitumumab), dosegamo srednja preživetja, ki so daljša od 30 mesecev(2). Kadar kombiniramo sistemsko in kirurško zdravljenje pri bolnikih s samo jetrnimi zasevki, še posebej, če gre za solitarne zasevke, pa 5-letno preživetje lahko presega 50 %. V tem prispevku opisujemo primer bolnice s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih, kjer smo v okviru multidisciplinarnega pristopa, s kombinacijo sistemske terapije in večkratne operacije jetrnih zasevkov ter tudi drugimi terapevtskimi pristopi dosegli preživetje, daljše od 50 mesecev. Colorectal cancer (CC) is the most common cancer in Slovenia. According to the Cancer Registry of the Republic of Slovenia, a total of 1,450 people were diagnosed with colorectal cancer in Slovenia in 2008(1). The increasing incidence also means increasing morbidity, as in half of the patients, the disease is diagnosed when already at an advanced stage. Metastatic disease is incurable, but the prognosis and the survival of these patients have improved considerably, as in the last decade, with the use of new drugs, namely a combination of cytostatics (capecitabine, irinotecan, oxaliplatin) and target drugs (cetuximab, bevacizumab, panitumumab) we have achieved a median survival of more than 30 months(2). When combining systemic and surgical treatment in patients with liver metastases, in particular if these are solitary metastases, the 5-year survival can exceed 50%. In this paper, we present a case of a patient with primary metastatic rectal carcinoma with metastases in the liver. Within the framework of a multidisciplinary approach with a combination of systemic therapy and multiple surgeries of liver metastases, and using also other therapeutic approaches, we have achieved a survival of more than 50 months.