Search

Prispevek obravnava metodo rekonstrukcije ozemelj prazgodovinskih skupnosti z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS-ov). Osredotočili smo se na železnodobne skupnosti severnega in srednjega Velebita na Hrvaškem, vendar je materialnih ostankov, ki bi neposredno dokazovali njihov obseg, zelo malo. Ozemlja predantičnih skupnosti smo modelirali z uporabo GIS-a glede na reliefne značilnosti in časovno oddaljenost dveh ur hoje od osrednjih gradišč z uporabo Toblerjeve enačbe.

Krasno polje se nahaja v severnem Velebitu v Dinarskem gorstvu na Hrvaškem. Kraško polje je popolnoma zapolnjeno s prodom in v hidrološkem pogledu neaktivno. Ugotovili smo, da so bila pobočja nad poljem v hladnejših obdobjih pleistocena izrazito preoblikovana z ledeniškim delovanjem. Tako so predledeniški vršaji zapolnili kraško kotanjo pod njimi in oblikovali piedmontski tip kraškega polja. Domnevamo, da je bilo kraško polje zapolnjeno s predledeniškim materialom vsaj v dveh različnih poledenitvenih fazah.

U članku se razmatraju dvije novije tendencije književnojezičnoga naglasnog razvoja u kojima sudjeluju govornici svih hrvatskih idioma: a) dokidanje neistoslogovnih preinaka u naglasnim jedinicama, primjerice, Bjelòvār – Bjelovára, pri čemu je ishod nova, jednostavnija naglasna jedinica: Bjȅlovār – Bjȅlovāra; b) prijenos srednjoslogovnoga kratkouzlaznoga naglaska na prethodni slog: svojèglav > svȍjeglav, bjelòbrad > bjȅlobrad. U konačnici su ishodi općehrvatske naglasne evolucije.