Search

Sicer dober Geografski terminološki slovar (2005) sporno enako tolmači termine pokrajina, krajina in regija.

Članek prikazuje dosedanji razvoj fizične geografije v Sloveniji kot dela kompleksne geografske vede, katere vrh so regionalnogeografske monografije Slovenije. Avtor vidi izziv za bodoči razvoj fizične geografije v Sloveniji v konkurenci več, močnejših in bolje opremljenih inštitutov s podobnimi delovnimi področji. Edino kvantitativno vrednotenje izbranih pokrajinskih pojavov lahko po avtorjevih izkušnjah ohrani geografiji že standardno in še vedno edino preostalo vlogo v domoznanskih prostorskih znanostih. Kljub večjemu zanimanju javnosti za družbeno geografijo pa zagotavlja tudi fizični geografiji pomembno vlogo 2-3-krat povečan vpis slušateljev geografije na v zadnjih letih še razširjeno mrežo visokošolskih ustanov.

V planirani novi regionalni monografiji Slovenije naj bi bilo tudi Pohorsko Podravje predstavljeno v okviru mezoregij kot splet aktualnih regionalnih faktorjev in pri submakroregijah historični nastanek regionalnih prvin.

The Pohorje mountain range, young mountains with prevailing metamorphic rocks and dacite, continues to uplift above the igneous laccolith in the area of the rapid rising asthenosphere in the transition to the Pannonian basin also due to changes in temperature and, resultantly, of the density of uplifting dacite- and other intrusions which have not metamorphosed the surrounding sediments. On the Pohorje by the river Drava (hereinafter the Drava Pohorje), the drainage network does not match the orography, because, between the Vuzenica-Radlje basin and Fala, the Drava epigenetically deepened its gorge into the marginal range of Kobansko. Modest plateaus on the ridge of the Pohorje originate from the time when the base level maintained a cover of the so-called Eibiswald strata between the Karavanke and the Kobansko in the upper Miocene. The originally larger ridge plateau in the centre of the Pohorje was lowered by erosion and periglacial processes; it has been preserved as an inclined plateau on the Eastern Pohorje. Explained through the recent tectonic shifting, established by means of GPS in the years 1996–2002 at the peak Velika Kopa, is the southeastwards curving of the five valleys above the Legen terrace where, supposedly, original headwaters of the Spodnja Mislinja came from. Due to its geological, geomorphological and hydrological peculiarities the Legen Quaternary terrace deserves that it should be declaired the ‘geopark’, the first one in Slovenia. Even more explicit and extensive is the westwards curving of the valleys on the northern slope of the Pohorje, and their northeastward orientation in the Ribnica-Lovrenc-Selnica valley system. In the east section of the Lovrenc valley system above Fala the brook Rečnikov potok has not adjusted its course to the recent tectonic subsiding, so that its valleys run obliquely to the slope inclination. The up to 700 metres deep Mislinja rift lowered the central ridge of the Pohorje to 1299 metres. Blowing intensely across it, the northeastern Pleistocene cold winds made possible the origination of two smaller glaciers in the upper drainage basin of the Radoljna. The gently sloping Pohorje landforms are not the result of the old age but of the disintegration of granular rocks to permeable sand, above which the thick cover of continuous roots of grasses and prevailing spruce reduces the erosion.

Merjenje globine žlebičev je tudi v primeru kamnov z gladko, pod pokrovom prsti nastalo površino, uporabna metoda za določanje starosti deforestacije. Je pa omejena na ozemlje s podobnimi pogoji za korozijo.

Članek razčlenjuje vsebino fizične in družbene geografije na sploh v odnosu do sorodnih strok, ter vprašanja o njeni kompleksnosti in regionalnosti.

Odkar se slovenski etnografi vedno bolj lotevajo socioetnografskih študij krajev, občin in manjših predelov, so se povečale možnosti načrtnega zbiranja nekaterih ljudskih znanj, ki so zanimiva ne le za etnografijo, temveč tudi za lokalno geografijo, jezikoslovje in lokalno zgodovino. Za ta posvet je bil predviden poseben referat o zbiranju toponimov vseh vrst, za kar obstoja že razmeroma precejšnja literatura v jezikoslovju, geografiji, v planinskem vestniku itd. Zbiranje gradiva za terensko"izrazoslovje je olajšano, odkar je R. Badjura (1953) pojasnil vidike, po katerih je ljudstvo oblikovalo svoja imena. Drugačne vidike ima na primer alpinistično izrazoslovje (Lipovšek, Sčetinin - Zupet, 1979).