Search

Pri uporabi interneta prek posrednika posamezniki prosijo druge, da naredijo določeno stvar na internetu namesto njih. Posredne uporabe se poslužujejo tudi internetni uporabniki, ker kljub ustreznim internetnim veščinam morda nimajo na voljo potrebnih naprav za dostop do interneta. Po teoriji virov in prisvojitve, ki izhaja iz raziskovanja digitalnega razkoraka, osebne in položajne kategorične neenakosti opredeljujejo dostop do internetnih tehnologij – med drugim tudi vseprisotnost dostopa, ki se nanaša na dostopnost do internetnih tehnologij na različnih lokacijah in napravah. V diplomskem delu nas je zanimalo, kako so demografski dejavniki in vseprisotnost dostopa povezani z raznovrstnostjo uporabe interneta prek posrednika med internetnimi uporabniki v Sloveniji in Veliki Britaniji. V empirični študiji smo s pomočjo negativne binomske regresije analizirali podatke iz anketnih raziskav Slovensko javno mnenje (2018) ter Dostop in uporaba interneta (2019). Rezultati kažejo, da je raznovrstnost uporabe interneta prek posrednika med internetnimi uporabniki v obeh državah pozitivno povezana z vseprisotnostjo dostopa. Razlike med državama se nakazujejo glede na kategorične neenakosti med internetnimi uporabniki, saj so nekatere demografske spremenljivke statistično značilno povezane z raznovrstnostjo uporabe interneta prek posrednika v eni državi, v drugi pa niso. Use-by-proxy refers to online activities where a person asks an internet user to go online on their behalf. Use-by-proxy is also used by some internet users who often don’t have the necessary devices to access the internet despite having adequate internet skills. According to the theory of resources and appropriation in digital divide research, personal and positional categorical inequalities define access to internet technologies, including ubiquitous access, which refers to the accessibility of internet technologies from different locations and on diverse devices. This thesis explores how demographic factors and ubiquitous access are related to the breadth of use-by-proxy between internet users in Slovenia and Great Britain. In an empirical study, we analyzed data from the Slovenian Public Opinion (2018) and Internet Access and Use (2019) surveys using negative binomial regression. The results showed that the breadth of use-by-proxy activities among internet users is positively associated with ubiquitous access in both countries. Differences between the two countries are indicated by categorical inequalities among internet users, since some demographic variables are statistically significantly related to the breadth of use-by-proxy activities in one country but not the other.

V digitalni družbi ima internet osrednjo vlogo v življenju posameznikov na vse več področjih. Pri uporabi interneta se posamezniki razlikujejo glede na znanje in veščine za njegovo uporabo, zaradi česar se je v družbi pojavila digitalna neenakost. Z njo označujemo digitalni razkorak med digitalno vključenimi in izključenimi skupinami posameznikov. Hkrati mnoge internetne storitve, med katere sodijo tudi spletni iskalniki in družbena omrežja, vse pogosteje uporabljajo algoritme, ki na podlagi različnih dejavnikov in parametrov uporabnikom prikazujejo prilagojene oz. personalizirane spletne vsebine. Pretekle študije poročajo, da se uporabniki velikokrat ne zavedajo tovrstnih algoritmov ali pa so slabo seznanjeni z njihovim delovanjem. To pomeni, da imajo nizke algoritmične veščine, kar lahko pomembno sooblikuje vzorce in posledice njihove uporabe interneta. V diplomskem delu nas je zato najprej zanimalo, kakšna je konceptualna povezava med internetnimi veščinami in algoritmičnimi veščinami. Nato pa smo želeli ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri se te morebitne konceptualne povezave med internetnimi in algoritmičnimi veščinami odražajo na empirični ravni. V ta namen smo izvedli spletno anketo med uporabniki izbranega družbenega omrežja, s katero smo poskušali oceniti empirično povezanost med obema vrstama veščin. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da je edina statistično značilna povezanost med algoritmičnimi veščinami in informacijskimi in navigacijskimi internetnimi veščinami. Ugotovitev je pomembna za nadaljnje raziskovanje in vključitev algoritmičnih veščin v konceptualne modele internetnih veščin. In today’s digital age, the internet has a central role in the lives of individuals in many societal domains. When using the internet, however, users differ in their knowledge and internet skills, which has led to digital inequality in the society. This marks the digital divide between the digitally included and excluded groups of individuals. At the same time, many internet services, including search engines and social media, are increasingly using algorithms, which customize or personalize online content for the user, based on various factors and parameters. Past studies showed that users are often unaware or are unfamiliar with the functioning of such algorithms. Such low levels of algorithmic skills can significantly shape the patterns and consequences of their internet use. In this thesis, we, thus, first explore the conceptual connections between the notions of internet and algorithmic skills. Then, we aim to find out in what way and to what extent are these potential conceptual connections between the internet and algorithmic skills reflected on the empirical level. To this end, we collected data through a web survey among users of a selected social network site, based on which we tried to assess the empirical relationships between both types of skills. The results of statistical analyses showed that the only statistically significant association exists between algorithmic skills and information navigation internet skills. This finding is relevant for future research on how algorithmic skills could be integrated into the conceptual models of internet skills.

Dandanes posamezniki uporabljajo internet na različne načine in za različne namene, pri čemer se razlikujejo glede na stališča o uporabi digitalnih storitev, fizični dostop, stopnjo internetnih veščin in vrste uporabe. Omenjene razlike med posamezniki običajno privedejo tudi do razlik v posledicah uporabe interneta. Prav zaradi tega se med internetnimi uporabniki pojavljajo digitalne neenakosti, ki internetne uporabnike omejujejo pri uporabi in jim predstavljajo mejo med digitalno vključenostjo in izključenostjo. Zato se marsikateri posameznik obrne po pomoč k drugim internetnim uporabnikom, ki jim lahko zagotovijo alternativen način dostopa do internetnih virov prek posredne uporabe interneta. V diplomskem delu nas je zanimalo, kakšne so razlike v posledicah uporabe interneta med internetnimi uporabniki, ki se poslužujejo posredne uporabe interneta (kot internetni posredniki ali posredni uporabniki) in med tistimi, ki se je ne. V empirični študiji s pomočjo multiple linearne regresije analiziramo podatke raziskave Slovenskega javnega mnenja 2018, ki se nanašajo na uporabo novih tehnologij in interneta. Rezultati pokažejo, da je stopnja posledic uporabe interneta med internetnimi uporabniki odvisna zlasti od njihovih uporab interneta, medtem ko njihova stopnja internetnih veščin ni tako pomembna. Hkrati se pokaže, da vključenost uporabnikov v posredno uporabo interneta (bodisi kot internetnih posrednikov ali posrednih uporabnikov) vodi do višje stopnje pozitivnih posledic uporabe interneta. Gre za pomembno ugotovitev, ki jo velja upoštevati pri morebitni konceptualni nadgradnji modela sestavljene in zaporedne digitalne izključenosti. Nowadays individuals use the internet in different ways and for different purposes, according to their digital media attitudes, physical access opportunities, level of internet skills, as well as types of uses. Such differences among individuals lead to different internet outcomes. Consequently, digital inequalities are emerging among users, which limit their internet uses and represent the boundary between digital inclusion and exclusion. Hence, many individuals ask for help other internet users, who are able to provide an alternative way to access internet resources in the form of proxy internet use. In this thesis, we were interested in the difference of internet outcomes between internet users engaged in proxy internet use (as proxy users or users-by-proxy) and the ones who were not. In the empirical study, we analyze data with the multiple linear regression from Slovenian Public Opinion Survey 2018 which enclosed a block of questions on the use of new technologies and the internet. The results show that the level of internet outcomes depends on internet uses, while the user’s level of internet skills is not so important. In addition, the results suggest that proxy internet use (as proxy users or users-by-proxy) leads to higher level of positive tangible outcomes among internet users. This is an important finding which could serve as a sound basis for a potential conceptual extension of the compound and sequential model of digital exclusion.