Search

Več kot eno stoletje je v historični literaturi za stari vek in v starogerm a[1]nistiki v eljal napis CIL III 4453 iz K arnunta (besedilo glej zgoraj) za nagrobnik germ anskega kralja z imenom Septim ius Aistom odius (po vsej verjetnosti M ar[1]kom an ali Kvad), ki je m oral prejkone zaradi notranjih nem irov zapustiti svojo deželo in je s svojima bratom a Septim ius Philippus in Heliodorus našel zatočišče v rim skem im periju. Vsem trem je vladar Septim ius Severus podelil državljan[1]stvo. K ralj je obdržal svoje germ ansko ime v latinirizirani obliki; njegova dva b rata pa sta odložila svoji prvotni imeni in privzela grški cognomen, k ar je razum ljivo zaradi m očnega orientalskega vpliva v času Severov. A. Mócsy, RE Suppl. IX (1962) 711 vrstica 30 sl. bi nam esto reg(i) Germ(ano[1]rum) rad citai reg(ione) Ger(manicia) in sm atra vse tr i Septim ije za orientalce. Germanicia je bila ustanovljena na čast K aligule v Komageni. N asprotno tem u dokazuje Betz: Aistom odius izhaja nesporno iz germ anskega imena. Beseda re[1]gione, ki jo orientalci pogosto uporabljajo za oznako izvora, je v vseh prim erih, ki jih navaja Mócsy, povezana s predlogom ex, večinom a je dodan še vicus ali moškemu im enu ethnikon (na prim er, civis Surus). Reg. Germ. brez vsakega do[1]stavka bi v K arnuntu komaj mogli interpretirati kot reg(ione) Germ(anicia). Betz torej zagovarja staro čitanje in v zaključku navaja ostale epigrafske dokaze za G erm ane v avstrijskem delu Panonije.