Search

Opis skodele v Teokritovi Prvi idili je vrivek, ki pa ni zgolj dekorativen, ampak je integralni del pesnitve. Notranja meja, ki opis loči od pripovedi, je nedoločljiva. Skodela je izdelana iz lesa in ima na zunanji strani izrezljane tri slike v linearnem zaporedju. Na prvi sliki sta upodobljena moška, ki tekmujeta za žensko naklonjenost, na drugi je stari ribič, ki lovi ribe, na tretji pa deček v vinogradu, ki plete mrežo za kobilico. Motivno in slogovno se opis navezuje na starejšo tradicijo; prizora tekmecev in vinograda najdemo tudi na Ahilovem ščitu. Pri analizi besedila sem izhajala iz retorične tehnike ekphrasis: »Ekfraza je opisni govor, ki živo privede pred oči to, kar se opisuje« (Spengel, Theon, Prog. 11, 239). V ospredje stopa ideal žive nazornosti (enargeia), ki opis spremeni v ekfrazo oziroma pri bralcu ali poslušalcu doseže iluzijo slike. Pomembno vlogo imajo barve in material, iz katerega so narejeni izdelki (rumeni cvetovi, sivi lasje, temno grozdje, lesena skodela). Ločiti moramo »enargejo« kot predstavljivost same slike in »enargejo«, ki jo v opisu dosežemo z besednimi učinki. »Enargejo« je mogoče stopnjevati z opisom gibanja, dejanj, misli in nagibov v pripovednih delih, npr. z aliteracijo in asonanco. Ali gre za opis realne ali fiktivne umetnine? Opis se navezuje na konkretne ikonografske tipe in posnema nekatere estetske težnje likovnih predlog, vendar gre obenem za ustvarjalen literarni konstrukt, ki se navezuje na retorično-filozofsko teorijo o domišljijski upodobitvi, phantasia. »Slikovni realizem« tega opisa sledi težnjam pozne klasične dobe. Pesnik se pri opisu osredotoči na bistvene elemente zgodbe, ker predvideva, da poslušalci/bralci poznajo vsebino. Poleg tega se Teokritov opis ne omejuje na vprašanje »vizualnega« v besedni umetnini, temveč pripoved komentira. V tem kontekstu je mogoče opis razumeti kot metaforo za življenjsko vztrajnost – nasproti smrti, ki jo v tej pesmi izbere Dafnis.

Die vorgeschichtliche Siedlung in Ormož liegt am FluB Drava am Treffpunkt der pannonischen und Voralpenwelt. Durch das gefundene Material kann sie in die steirische Hallstattgruppe (bzw. in die Ruše-Gruppe der Urnenfelderkultur, fortsetzend in die Hallstattgruppe Martijanec-Kaptol) eingereiht werden und dauert die ganze Ha B- und die Ha C-Periode durch. Im Aufsatz werden einige Einheiten mit dem ausgewahlten Material vorgestellt, aufgrund derer die Funde in drei Stufen eingeteilt werden konnen, in die Stufen Ormož wobei die erste Stufe in Ha B 1 und B2, die zweite in Ha B 3 und friihe Ha C-Periode gehdrt, die dritte Stufe wird aber in die entwickelte Ha C-Periode verwiesen. Diese Einteilung stimmt hauptsfichlich mit der Gliederung anderer Fundstellen der steirischen Hallstattgruppe nach B. T e r ž an uberein,3 in Betrachtnahme beider jtingeren Stufen aber auch mit den Resultaten von CDobiat" fur die Sulmtalnekropole und von K. Vinski-Gasparini12 fttr die Gruppe Martijanec- Kaptol. Die relativchronologische Paral lelisierung mit den benachbarten Kulturgruppen wird auBC den selten vorkommenden Metallgegenstanden vor allem durch die aus dem D o n a u g e b i i '1 stammende Ornamentik ermflglicht, denn sie ist in Ormož starker vertreten als in a n d e r e n Fundstellen der steirischen Gruppe, verbreitet sich aber zum Teil noch weiter nach Westen, i" Mittelslowenien (Ljubljana, Kranj) und in die Este-Kultur. „ Somit kann die Stufe Ormož I im Osten mit der Stufe Bosut III a nach P. M e d o v ič (Kalakača-Phase, bzw. Bosut I nach R. Vasič29) verglichen werden, wobei das F u n d m a t e r i a ' aus Ormož ftir die filtere Datierung dieser Stufe in das 9. und 10. Jh. spricht. In Mittelslowenien finden wir Vergleiche mit der Stufe Ljubljana I nach S. Gabrovec,11 und im Westen mit Est«'1 Die Stufe Ormož II wird im Osten mit der Stufe Bosut III b (Busarabi-Horizont, bzw. B