Search

Medical students are mainly exposed to needle stick and sharp object injuries in the course of their clinical activities during studying. They are at high risk due to their undeveloped skills, restricted clinical experience, lack of knowledge and risk perception. The objectives of this study were to determine the prevalence of needle stick injuries of the fourth and final year medical students, and to estimate their knowledge about blood-borne pathogens disease transmission and standard precautions.This cross-sectional study was conducted at the Faculty of Medicine, in February 2014. The students were invited to self-administer a questionnaire of 26 closed questions prepared for this study.The questionnaire was filled in and returned by 637 students. The prevalence of needle sticks and sharp object injuries was 29.5%. Needle stick injuries were the most common type of accidents, more frequent among the fourth compared to the sixth year students (p=0.002). The majority of accidents occurred in patient rooms (53%) and the emergency department (15%). 54% of participants reported an accident to the responsible person. Students without accidents had a significantly better perception of risk (3.79 vs. 3.35; p0.05). Out of the total participating students, only 16.6% (106/637) received all three doses of Hepatitis B vaccination, while 16.2% were partially vaccinated.There is a need for additional theoretical and practical education of our students on blood exposure via accidents, raising the awareness of the necessity of hepatitis B vaccination, and introducing the unique/comprehensive procedure for accident reporting for students and healthcare workers in the entire country.Študentje medicine so v okviru kliničnih dejavnosti med študijem izpostavljeni predvsem vbodnim poškodbam z iglami ter urezninam z ostrimi predmeti. Zaradi še nerazvitih kliničnih veščin, skromnih kliničnih izkušenj in omejenega znanja je tveganje za poškodbo pri njih višje. Cilj te raziskave je bil zato ugotoviti razširjenost poškodb z iglami in ostrimi predmeti v medicini med študenti četrtega in zadnjega letnika medicine ter oceniti njihovo znanje o boleznih, ki se prenašajo s krvjo, in poznavanje standardnih varnostnih ukrepov.Februarja 2014 smo izpeljali presečno raziskavo na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu. Študentje so bili povabljeni, naj izpolnijo vprašalnik, sestavljen iz 26 vprašanj zaprtega tipa, pripravljenih za to študijo.Vprašalnik je izpolnilo 637 študentov. Razširjenost poškodb z iglami in ostrimi predmeti je bila 29,5-odstotna. Poškodbe z iglami so bile najpogostejša vrsta poškodb nasploh in pogostejša med študenti četrtega letnika v primerjavi s študenti šestega letnika (p=0,002). Večina poškodb se je pojavila v bolniških sobah (53%) in na urgentnih oddelkih (15%). Odgovorni osebi je nezgodo sporočilo 54% udeležencev. Študenti brez poškodb so bistveno bolje zaznavali tveganje (3,79 vs. 3,35; p0,05). Le 51% sodelujočih študentov je bilo v celoti cepljenih proti hepatitisu B.Obstaja potreba po dodatnem teoretičnem in praktičnem izobraževanju naših študentov o izpostavljenosti krvi zaradi poškodb z iglami in ostrimi predmeti, po dvigu zavesti o nujnosti cepljenja proti hepatitisu B in uvajanju celovitega postopka za poročanje o poškodbah z iglami in ostrimi predmeti za študente in zdravstvene delavce v celotni državi.

Self-reported scales, such as the Jefferson Scale of Empathy - Student version (JSE-S), had been recognised to measure the empathic disposition rather than behavioural expression. This study aimed to re-validate the JSE-S and its factor structure prior further research on empathy in medical students.A convenience sampling method was employed in two consecutive academic years, in 2012/13 and 2013/14, at the Faculty of Medicine in Ljubljana, Slovenia; first and final year students participated voluntarily. The JSE-S examined empathy levels. The principal component analysis was performed with Oblimin rotation and Kaisers' criteria. Factors with eigenvalues ≥ 1.25 were retained and items loading ≥ |0.40| were required for the interpretation of the factor structure.The total study sample size was 845 students, (580 (68.6%)) of them women; 327 (72.2%) were in the first (19.2 ± 1.9 years old) and 253 (61.7%) in the sixth (24.9 ± 1.1 years old) year of medical school. Females achieved higher JSE-S scores in all groups. The three-factor JSE-S was confirmed, but only seven items were concordant in all groups. A higher proportion of explained variation for Perspective Taking and Standing in the Patient's Shoes, and better internal consistency, was found in a reduced-item scale (16-18 items). When performing factor analysis of a seven-item scale, the percentages of explained variance increased with two factors extracted.Only the cognitive dimension of JSE-S gave results as expected, therefore proper terminology, i.e. the object of assessment, must be used in further administration of JSE-S and empathy-related research in medical students.Samoocenjevalne lestvice, kakršna je Jeffersonova lestvica empatije – oblika za študente (JSE-S), so se izkazale kot mere naravnanosti (stališč) in ne kot pripomočki za oceno in napoved vedenja. Zato je bilo treba pred nadaljnjimi raziskavami empatične naravnanosti pri študentih in preučevanjem odnosa med študijskim programom ter pristopi in empatično naravnanostjo študentov ponovno preveriti veljavnost JSE-S, bolj jasno opredeliti predmet merjenja ter variacije/razlike, povezane s spolom.S priložnostnim vzorčenjem v dveh zaporednih študijskih letih (2012/13 in 2013/14) so bili študenti prvega in šestega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani povabljeni k anonimnemu in prostovoljnemu sodelovanju. Svojo empatično naravnanost so ocenjevali z JSE-S. S Student t-testom za neodvisne vzorce in enosmerno analizo variance so bile izračunane razlike po spolu in letniku študija. Vsi testi so bili dvosmerni, z mejo statistične pomembnosti P0,05. Izvedena je bila validacija lestvice po metodi glavnih komponent z rotacijo Oblimin, ob upoštevanju Kaiserjevih meril. Nasičenost posameznih trditev ≥ |0,40| in faktorji z lastno vrednostjo ≥ 1,25 so bili podlaga za razlago faktorske strukture.Celotni vzorec je vključeval 845 študentov, med njimi je bilo 580 (68,6%) žensk, 327 (72,2%) je bilo študentov prvega letnika, starih 19,2 ± 1,9 leta, 253 (61,7%) pa študentov šestega letnika, starih 24,9 ± 1,1 leta. Ženske so dosegle višje skupne vrednosti na JSE-S v vseh skupinah. Tri faktorska struktura JSE-S se je potrdila, vendar se je le sedem trditev/postavk ujemalo v vseh štirih skupinah študentov. Ko je bila lestvica skrajšana na 16 oziroma 18 trditev, se je povečal delež pojasnjene variance pri faktorjih upoštevanje zornega kota drugega in zavzemanje pozicije drugega, boljša je bila tudi notranja konsistentnost. V faktorski analizi lestvice s sedmimi trditvami/postavkami je bil delež pojasnjene variance še večji, ne pa tudi notranja konsistentnost (Cronbach’s α0,70). Izločena sta bila dva faktorja, oba po vsebini opisujeta kognitivno razsežnost empatije.Pokazalo se je, da JSE-S meri empatično naravnanost, kar je treba upoštevati v prihodnjih raziskavah ter temu prilagoditi tudi poimenovanje lestvice. Predlagamo uporabo skrajšane lestvice s 16 trditvami, s skupno vrednostjo točk JSE-S kot mero samoocene kognitivne komponente empatije.