Search

Prispevek je razmišljanje o spoznavanju in veljavnosti zgodovinopisja francoske slovnice; temu pa sledi izkustevna študija. V svojem prvem delu skuša natačno zamejiti predmet zgodovinopisja slovnice (in jezikoslovja): ta predmet predstavlja ustvarjanje slovničnih in jezikoslovnih znanj in to ustvarjanje se uresničuje z dejavniki, ki jih vsebuje dani socialni in kulturni okvir, pogojeno pa je zmeraj tudi z znanstvenimi dognanji iz prejšnjih časov. To ustvarjanje je vezano na nekaj spremenljivk, ki lahko prizadenejo dejavnike, kontekst in splošna vprašanja, ki so obravnavana. Drugi del prispevka pomuja analizo nekega, skoraj bi lahko rekli, ponovljenega dogajanja: kritičen odziv in pretres akademijske slovnice - po dveh stoletjih. Leta 1706 je namreč Claude Buffier predložil francoski humanistični javnosti čisto slovnično kritiko slovnice francoskega jezika, ki jo je objavila Francoska akademija, oziroma natančneje njen (dosmrtni) tajnik F.S. Régnier-Desmarais. Leta 1932 pa Ferdinand Brunot, znameniti francoski slovničar in jezikoslovec, močno kritično, mestoma celo sarkastično, ocenjuje tistega leta izišlo izdajo slovnice francoskega jezika te iste slavne ustanove. Če sta ton in način presoje obeh kritik zelo različna, pa vendar najdemo, ob časovni razliki dveh stoletij, podobne zahteve, kar zadeva metodo:jasnost v definicijah in zanesljivost pri opazovanju jezikovnih dejstev.