Search

Ksenofont je imel v svojem razgibanem pustolovskem življenju s konji tesen stik, zato si je pridobil bogate osebne izkušnje ter postal njihov dober poznavalec. Iz njegovih spisov lahko dobimo vrsto informacij o vzreji, negi, urjenju, prehrani in ravnanju s temi plemenitimi živalmi, pa tudi o tem, kaj od njih ob primerni skrbi zanje in ustreznem ravnanju z njimi lahko pričakujemo. Poleg tega nam Ksenofontovo pisanje o konjih in velik pomen, ki ga pripisuje vlogi konjenice na vojaškem področju, deloma razkrivata avtorjevo življenjsko pot. V prispevku je na osnovi podatkov, ki nam jih Ksenofont o konjih prinaša, najprej deloma prikazano Ksenofontovo življenje pred odločitvijo, da se priključi Kiru, nato pa je zaradi Ksenofontove tesne povezanosti s konji kratko orisan tudi njegov odnos do konj.

Ta politični pamflet neznanega pisca so v antiki našli med zapiski zgodovinarja Ksenofonta in mu vrsto let zmotno pripisovali avtorstvo. Besedilo naj bi nastalo ok. leta 420 pr. Kr., torej prezgodaj, da bi ga lahko napisal Ksenofont (ok. 428-ok. 354 pr. Kr.). Pisec, ki je glede na njegovo poznavanje razmer vsekakor bil Atenec in več kot očitno naklonjen oligarhiji, kritično, mestoma že kar cinično, opisuje delovanje atenske demokracije, a ji kljub temu priznava, da služi svojemu namenu-ohranjanju vlade ljudstva. Avtorja oziroma besedilo zaradi oligarhične in prezirljive drže do ljudstva pogosto imenujejo kar Stari oligarh.