Search

Copyright of Dela is the property of University of Ljubljana, Faculty of Philosophy / Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Članek obravnava sodobne vidike političnogeografskih obravnav ter njihove aplikativnosti pri proučevanju konvergentnih in divergentnih družbenih in prostorskih fenomenov. Analizira problematiko interpretiranja meja ter teritorialnosti, še posebno po geopolitičnih transformacijah v Evropi ter v luči ustvarjanja nove političnogeografske podobe kontinenta in v njem potekajočih integracijskih procesov. V nadaljevanju prikazuje pojave in probleme razvoja v evropskih kontaktnih prostorih, ki jih opredeljujejo obmejni status in prisotnost jezikovnih manjšin.

Prispevek obravnava manjšinske situacije v tranzicijskih državah. Vloga mnajšin se je v zadnjih dveh desetletjih precej spremenila. V preteklosti so bile predmet spopadov, sodobnejše teze pa jim namenjajo vlogo povezovalca med regijami, narodi in državami. V tranzicijskih državah prevladuje njihova še vedno pasivna vloga, žal pa je kar precej primerov prikritih in odkritih konfliktov, ki bodo verjetna popotnica tudi v prihodnjem obdobju.

Članek predstavlja osnovne geografske značilnosti štirih vzorčnih obmejnih območij (Slovenska Istra, Bela Krajina, Spodnje Posavje in Spodnje Podravje), ki so bila vključena v raziskavo o vplivu nove državne meje na življenje tamkajšnjih prebivalcev. Analizirali smo njihovo razumevanje sprememb v gospodarskih in socialnih razmerah, prometnih tokovih, medetičnih odnosih itd. Anketiranci (1200 anket) so ocenjevali tudi razvojne možnosti domače regije v luči njene obmejne lege in ovire, ki zavirajo sodelovanje s sosednjo Hrvaško in predvsem njenimi obmejnimi regijami. Predstavljeni so še aktualni projekti čezmejnega sodelovanja.

Občina Tržič meji z Avstrijo po grebenu Osrednjih Karavank. Povezovanje s sosednjima avstrijskima občinama (Borovlje, Sele) se je začelo v osemdesetih letih in po letu 1991 postaja iz leta v leto intenzivnejše. Meja, ki je nekdaj ostro ločevala življenje na obeh straneh meje, je z osamosvojitvijo Slovenije in vključitvijo Avstrije v Evropsko skupnost postala bolj odprta hkrati pa se je s Schengenskim sporazumom poostril nadzor nad pretokom blaga in ljudi. Danes gibanje ob meji ni več omejeno in nekdaj zaprta območja so postala predvsem turistično zanimiva. V teh letih je Občina Tržič z avstrijskimi partnerji izoblikovala skupne razvojne projekte, in sicer predvsem na področju razvoja kmetijstva in turizma. Tako poskusno uvajamo gojenje ajde, ki je nekdaj prevladovala na naših njivah in v vsakdanji prehrani, vključujemo pa se tudi v projekt ohranjanja avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce. Že dve leti je v program PHARE CBC (Crossborder Cooperation/Čezmejno sodelovanje) vključena tudi naravna znamenitost Dovžanova soteska, ki jo bomo v prihodnje povezali s sotesko Čepa na avstrijski strani Karavank. V okviru evropskega programa ECOS-Ouverture pa izvajamo čezmejni projekt Tematske poti po Košuti, s katerim želimo oživiti še nekoriščene pokrajinske danosti in jih vključiti v celovito turistično ponudbo na tem delu Karavank.