Search

Osnovni cilj Evropske skupnosti je povezati ločena gospodarstva držav članic v enotno veliko gospodarstvo. Ta cilj je bil izostren leta 1985 z objavo namere po izoblikovanju notranjega trga do konca leta 1992. Skupen evropski trg pa lahko funkcionira samo tedaj, če lahko gospodarski subjekti iz različnih držav članic med seboj sodelujejo. Kljub temu da posamično nacionalno pravo za sodelovanje več oseb daje na voljo različne oblike gospodarskih družb, je v procesu uresničevanja skupnega notranjega evropskega trga obstajala potreba po oblikovanju specifičnega pravnega instrumenta za čezmejno sodelovanje. Uresničitev tega cilja pomeni evropsko gospodarsko interesno združenje, v okviru katerega lahko podjetja v Evropski skupnosti sodelujejo od 1. julija 1989. EGIZ lahko opredelimo kot nadnacionalni pravni instrument za sodelovanje dveh ali več podjetij, ki delujejo v vsaj dveh državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, in katerega trajanje je lahko neomejeno, oblikuje pa se z namenom, da olajšuje ali razvija gospodarsko dejavnost njenih članic ter da izboljša ali poviša rezultate teh dejavnosti. Združenje je torej v prvi vrsti pravni mehanizem. V okviru celotne Evropske unije ima sposobnost pridobivati pravice in prevzemati obveznosti vseh vrst od datuma registracije v državi uradnega sedeža. Združenje je evropski instrument, ki podpira sodelovanje gospodarskih mehanizmov, ki delujejo v različnih državah članicah. Da je sodelovanje bistveni element združenja, dokazuje tudi predvideno prvotno ime obravnavanega instituta – tj. evropsko združenje za sodelovanje (European Cooperation Grouping). Drugi poudarek pa je na dejstvu, da udeležba fizičnih oseb z dejavnostjo zunaj Evropske unije ter pravnih oseb, ustanovljenih pod pravom tretjih držav, (vsaj za zdaj) ni mogoča. Zahtevata se vsaj dva člana, ki imata center uprave ali izvajata glavno dejavnost v različnih državah članicah. EGIZ je lahko ustanovljeno za določen čas, ki mora biti opredeljen v ustanovitveni pogodbi, ali pa za nedoločen čas. V dvomu se šteje, da je združenje ustanovljeno za nedoločen čas. Cilj združenja je olajševati ali razvijati gospodarsko dejavnost članov in izboljšati ali povišati rezultate teh dejavnosti. Njen namen ni doseganje dobička kot takega. Dejavnost združenja se mora navezovati na gospodarsko dejavnostjo članov in ne sme biti več kot zgolj dopolnilni instrument tem aktivnostim. Združenju je prepovedano prevzeti aktivnosti njegovih članov, slednji morajo ostati ekonomsko neodvisni od združenja. Evropsko gospodarsko interesno združenje je torej instrument sekundarnega sodelovanja. Že organizirani in na določen način povezani subjekti se tukaj na višji ravni povežejo za sodelovanje na nepridobitni osnovi, ki posledično poveča konkurenčnost članov na enotnem trgu in s tem tudi njihov bilančni suficit. Zaradi svojih lastnosti je združenje v prvi vrsti instrument za sodelovanje malih in srednjih podjetij, ki lahko na ta način uspešneje delujejo na velikem trgu. Ker nacionalni pravni redi praviloma določajo numerus clausus pravnih oblik gospodarskega sodelovanja in ker se dovoljene oblike v Evropi od države do države razlikujejo, je za enotno delovanje na evropskem trgu bila potrebna uniformna ureditev te posebne oblike sodelovanja.

Master's Thesis from the year 2022 in the subject Tourism - Hotel Management, grade: 9,6, University of Ljubljana, language: Slovenian, abstract: Tehnologija umetne inteligence (v nadaljevanju tehnologija UI), ki kot tema raziskovanja sega v leto 1936, je zaradi nenehnega razvoja tehnologij, večanja moči računalnikov, zniževanja stroškov itd. čedalje bolj pomembna tema voditeljev podjetij vseh panog. V magistrski nalogi je opisana tehnologija UI in tehnologija UI v izbranem hotelu - Hotelu Bohinj. Predstavljena je problematika, namen in cilji magistrske naloge, raziskovalni vprašanji in uporabljene metode ter omejitve. Harari pravi: »Planet Zemlja je pred 100.000 leti naseljevalo vsaj šest človeku sorodnih vrst. Bile so nepomembne živali, ki na planetu niso imele nič večjega vpliva kot gorile ali meduze. Danes je na Zemlji le še ena človeška vrsta. Mi. Homo sapiens. Naš vpliv na Zemljo pa je tako silen, da znanstveniki razmišljajo, da bi to dobo poimenovali kar antropocen. Postali smo vladarji sveta.« »Vlak napredka na začetku 21. stoletja spet speljuje – in to bo verjetno zadnji vlak, ki bo kdaj odpeljal s postaje Homo sapiens. Kdor ga bo zamudil, ne bo nikoli dobil druge priložnosti. Če si hočete zagotoviti sedež na njem, morate razumeti tehnologijo 21. stoletja, zlasti gonilno silo biotehnologije in računalniških algoritmov,« s temi besedami Harari opisuje trenutno stanje človeške vrste. Količina podatkov, ki jih dnevno ustvarjamo ljudje in stroji, daleč presega sposobnosti človeškega uma, da jih zazna, obdela in na podlagi tega sprejme odločitve. Vse več podjetij, kot so Google, Apple, Amazon ipd. vlaga v UI. Trend UI v podjetjih pa ne vpliva le na tehnološka podjetja, pač pa tudi na turizem in s tem na hotelirstvo. Zaradi nenehnih tehnoloških izboljšav, hkratnem večanju moči računalnika in zniževanju stroškov ter pojavu velikih podatkovnih baz, je tehnologija UI postala pomembna tema vodstev podjetij v vseh panogah. Razumevanje kako človek razmišlja, dojema, napoveduje, kateri možganski procesi sodelujejo/zaostajajo ter prenos le tega v inteligenten sistem - je UI. UI je znanost, ki s svojimi dosežki omogoča razvoj (umetnih) inteligentnih sistemov, ki se inteligentno obnašajo v kompleksnih situacijah.

Monografija vsebuje splošno poročilo o raziskavi, izvedeni s strani mednarodne ekipe pravnih strokovnjakov v okviru Višegrajskega projekta Zaščita žvižgačev na delovnem mestu v državah V4, Franciji in Sloveniji (WHISTLEPRO), ki ga financira Mednarodni Višegrajski sklad. Glavni cilj projekta je bil preučiti pravno ureditev zaščite oseb, ki prijavijo nepravilnosti in kršitve prava v gospodarskih družbah ter drugih zasebnih in javnih institucijah v državah, zajetih z raziskavo, nato pa izpostaviti težave in predlagati pravne rešitve, povezane s prenosom Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, v nacionalno zakonodajo. Monografija med drugim vključuje analizo glede obsega vsebin, ki so lahko zajete z žvižgaštvom; nabora oseb, ki jih je mogoče obravnavati kot žvižgače in jim nuditi zaščito v povezavi s prijavo kršitev prava, pa tudi drugih subjektov, ki so zaščiteni zaradi svoje povezave z žvižgačem; notranjih in zunanjih kanalov za prijave; pravnih ukrepov, namenjenih podpori žvižgačem in njihovim aktivnostim ter zaščiti pred povračilnimi ukrepi zaradi razkritja informacij, vprašanja zaupnosti, pravne odgovornosti za povračilne ukrepe in za kršitev dolžnosti v zvezi z žvižgaštvom. Navedene študije so bile izpeljane v koordinaciji Fakultete za pravo in upravo Univerze v Lodžu, s sodelovanjem Karlove univerze v Pragi, Univerze Reformirane Cerkve Károli Gáspár na Madžarskem, Univerze v Mariboru, Univerze v Toursu in Trnavske Univerze v Trnavi, ter z udeležbo predstavnikov drugih raziskovalnih centrov, javnih institucij, družbenih partnerjev, organizacij civilne družbe, podjetij in pravnikov. Bralci bodo v knjigi Towards a Better Protection of Workplace Whistleblowers in the Visegrad Countries, France and Slovenia (Za boljšo zaščito žvižgačev na delovnem mestu v višegrajskih državah, Franciji in Sloveniji), objavljeni pri Lodz University Press, našli prikaz celotne slike raziskave, izvedene v okviru projekta. Publikacija je namenjena vsem osebam, ki jih zanima izboljšanje pravnega položaja žvižgačev na delovnem mestu.

V monografii vpervye rassmatrivaetsja žizn'i naucnoe tvorcestvo prof. N. L. Okuneva (1885-1949), iskusstvoveda, specialista po vizantijskomu, drevnerusskomu, srednevekovomu armjanskomu, serbskomu iskusstvu i architekture. Osnovnye trudy Okuneva v perecislennych oblastjach proanalizirovany v širokom kontekste istorii krupnejšich naucnych meroprijatii (ekspedicii po drevnerusskim gorodam, raskopki v Ani, okrytie fresok cerkvi Fedora Stratilata v Novgorode, cerkvi Pantelejmona v Nerezi i Sofijskogo sobora v Ochride i t.d.). Itogi raboty Okuneva predstavleny v svjazi so vsemi osnovnymi meždunarodnymi diskussijami v iskusstvoznanii 1 pol. XX v. Dannaja rabota vvodit v naucnyj oborot neizvestnye i maloizvestnye stat'i Okuneva, bol'šoj ob''em novogo archivnogo materiala, rjad cennych illjustracij.