Search

Medobčinsko sodelovanje predstavlja kompleksen pojem in tudi pojav, ki si ga različni avtorji razlagajo po svoje. Nedvomno predstavlja priložnost za oblikovanje politik, izvajanje upravnih nalog, izvajanje ter zagotavljanje javnih služb in zastopanje interesov na lokalni ravni. V Sloveniji predstavlja velik pomen za razvoj, sodelovanje ter oblikovanje novih načinov povezovanja, ki se lahko pojavlja v različnih neformalnih ali formalnih oblikah, kot so mreženja, sklepanje različnih medobčinskih sporazumov, do ustanovitve samostojnih pravnih subjektov. Medobčinsko sodelovanje se po navadi vzpostavi zaradi majhnega obsega in razpoložljivih virov za izvajanje določenih nalog. Glavne cilje medobčinskega sodelovanja predstavljajo večja učinkovitost, izboljšanje možnosti za bolj kakovostno izvedbo nalog, enostavnejša in hitrejša izmenjava izkušenj in večja legitimnost. Beseda sodelovanje pomeni delovati skupaj na določenem področju. Ta področja se lahko pojavljajo v različnih oblikah, ki krepijo lokalno samoupravo. Sodelujejo lahko z organi, ki delujejo v okviru ene občine ali več občin – ravno slednje predstavlja. Za sodelovanje se občine odločijo samostojno, kar je v skladu z razumevanjem avtonomije lokalne samouprave. Diplomsko delo se osredotoča na formalne in neformalne oblike medobčinskega sodelovanja. Diplomsko delo prav tako obravnava medobčinsko sodelovanje na primeru izbranih občin, med Mestno občino Celje in občinami Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Tabor, Vransko in Žalec. Upoštevajoč ugotovitve iz intervjujev lahko ugotovimo, da se predvsem redarstvo in inšpektorat, kot (med)občinska prekrškovna in nadzorna organa, poslužujeta tudi neformalnih oblik sodelovanja. Rezultati raziskave so pokazali, da med izbranimi občinami prevladujejo formalne oblike sodelovanja in da medobčinsko redarstvo in inšpektorat predstavljata najpogostejšo obliko sodelovanja med izbranimi občinami. Inter-municipal cooperation presents a complex concept and an occurrence that many authors interpret in their own way. There is no doubt that it presents a chance to formulate politics, execute administrative assignments and their public services and representation of interests in local government. It presents a big concept in Slovenia for development, cooperation and finding new ways to collaborate that can show in many informal and formal forms, such as networking, interference of various inter-municipal agreements and forming single legal subjects. Inter-municipal cooperation is usually established because of some small scopes and available resources to pursue certain administrative assignments. The main goal for inter-municipal cooperation is bigger efficiency, an improvement for better execution of assignments, easier and faster exchange of experiences and providing legitimacy. The word cooperation itself means to work together on a certain subject. These subjects can be formed in many shapes that can strengthen and expand the local government. The cooperation is connected to the authorities of local government that works inside one municipality or more municipalities. To respect the regulations of local government autonomy the municipalities decide for themselves if they want to be in the inter-municipal cooperation. The diploma thesis focuses on the formal and informal types of inter-municipal cooperation. The diploma thesis discusses the types of inter-municipal cooperation in some selected municipalities, such as the City municipality of Celje and the municipalities of Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Tabor, Vransko and Žalec. Including the findings from the interviews, we can discover that warden services and inspectorate as (inter)municipal offensive and judicial authority can make use with the informal forms of cooperation. The warden services and inspectorate can perform with informal types of cooperation as well. The research showed that in these selected municipalities, the formal types are the most used variety of inter-municipal cooperation within the warden services and inspectorate.

The paper presents a systematic literature review on local public services delivery mechanisms, in-house provisions, privatization and inter-municipal cooperation, for the period 2007 to 2018, with the aim of reviewing the development of the area under study, identifying which delivery mechanism dominates in a given period, and determining which economic research focus dominates in the area under study. Possible effects on economies of scale, cost reductions, efficiency, and other economic, political, institutional, and social factors in the provision of local public services are examined using a content analytical breakdown. The results show that most of the studies are country studies and, especially in recent years, empirical studies. The choice of local public services delivery mechanisms is mainly influenced by the size of local government, the efficiency of service provision, the available resources and the institutional framework. Politics and market competition also play a role in the decision-making process. Following the recent financial and economic crisis, inter-municipal cooperation is increasingly being researched as an efficient form of service provision.

V Republiki Sloveniji se srečujemo z razdrobljenostjo občin na lokalni ravni, kjer veliko občin ne izpolnjuje zakonskih pogojev, so majhne in finančno nesamostojne, in zato poiščejo izhod v medobčinskem sodelovanju. Medobčinsko sodelovanje prinaša številne prednosti tako majhnim kot velikim občinam. Izvaja se v različnih oblikah in z različnimi nameni, dva najbolj ključna pa sta povečanje učinkovitosti in doseganje vzajemne koristi. V diplomskem delu je z deskriptivno metodo predstavljeno področje lokalne samouprave in medobčinskega sodelovanja v teoriji in zakonodaji. Z metodo študije primerov je predstavljena teorija uporabljena na primeru izbranih občin Mestna občina Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, s čimer smo analizirali področje medobčinskega sodelovanja. Z metodo intervjuja smo preverili opredeljene oblike, raziskali dodatne ter naredili pregled prednosti in slabosti le-teh. S pomočjo vseh smo lahko preverili zastavljeno hipotezo. Na podlagi empirične raziskave smo prišli do ugotovitve, da obstaja štirinajst primerov medobčinskega sodelovanja v izbranih občinah. Dvanajst primerov se izvaja v formalni obliki in dve v neformalni. Gledano s funkcionalnega vidika obstaja šest primerov, ki se izvajajo na področju javnih služb in štiri, ki se izvajajo na področju upravnih nalog. Ob upoštevanju kriterija sodelujočih občin imamo devet primerov medobčinskega sodelovanja, kjer sodelujejo vse štiri izbrane občine in pet primerov, kjer sodelujeta po dve občini. In the Republic of Slovenia, we face fragmentation of municipalities at a local level, where many of them are small, financially dependent and do not meet the legal requirements. Their solution to these issues is inter-municipal cooperation which benefits both small and large municipalities. It is implemented in different forms and for different purposes, but the two most important are increase in efficiency and achieving a mutually beneficial relationship. In this thesis, with the descriptive method, the field of local self-government and inter-municipal cooperation is presented in theory and in legislation. Using the case study method, the presented theory is applied to municipalities of Celje, Štore, Vojnik and Dobrna, thus analyzing their inter-municipal cooperation. Using the interview method, we determined all implemented forms, researched others and made an overview of their advantages and disadvantages. With the collected forms we were able to test the hypothesis. Based on empirical research, we concluded that there are fourteen cases of inter-municipal cooperation in the selected municipalities. Twelve of those are conducted formally and two informally. From a functional point of view, there are six cases in the field of public services and four in the field of administrative tasks. Taking into account the criteria of participating municipalities, we have nine cases of inter-municipal cooperation, where all four selected municipalities participate and five cases, where only two municipalities participate.

Namen prispevka: Namen prispevka je prikaz pravne ureditve inšpekcijskega nadzora na državni in lokalni ravni in umestitev inšpekcijskega nadzora v proces modernizacije in razvoja slovenske javne uprave. Prispevek je namenjen tudi razumevanju pravnega položaja inšpektorjev in strank ter inšpekcijskih postopkov z vidika državne in občinske regulative ter z vidika prispevka k varnosti v občinah. Metode: Raziskovalni pristop je kombinacija pravnih metod deskriptivne, primerjalne (komparativne) jezikovne in teleološke razlage s študijami šestih primerov ureditve v treh večjih in treh manjših oz. srednje velikih občinah. S teleološko razlago avtorji prikažejo ratio legis zakonodajalca v zakonski ureditvi pravnega položaja inšpektorjev, njihovih pooblastil ter pravnega položaja strank v teh postopkih. Ugotovitve: Inšpekcijski nadzor prispeva k večji varnosti v občinah, če so s predpisi ustrezno zajete in urejene situacije, ki predstavljajo varnostno tveganje, in če je učinkovit. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora se praviloma obravnava parcialno, in sicer kvantitativno, kar ni skladno s kompleksnostjo upravnega, političnega in družbenega sistema. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora in večja varnost v občinah torej nista odvisna samo od inšpekcij, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov. Dosedanji razvoj na tem področju v Sloveniji kaže na težavnost uvajanja sistemskih sprememb na državni ravni, zlasti na organizacijskem področju, na občinski ravni pa na uspešnost v obliki ustanavljanja medobčinskih inšpektoratov in redarstev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek bralcu predstavi veljavno pravno ureditev inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji in njegovo umestitev v kontekst modernizacije in reforme slovenske javne uprave. Izpostavlja dobre in slabe strani dosedanjega razvoja in predlaga rešitve. Na primeru izbranih občinskih aktov in sodne prakse prikaže prispevek inšpekcijskega nadzora k varnosti v občinah. Purpose: The article aims to provide an overview of the statutory regulation of inspection at the national and local levels and its placement in the process of modernization of Slovenian public administration. The article is intended to deepen the understanding of the legal position of inspectors and parties to inspection procedures, as well as the inspection procedure itself from the perspective of national and local regulations and the legal regulation of certain security aspects in local communities. Design/Methods/Approach: The applied research approach is a combination of the legal methods of descriptive, comparative linguistic, and teleological interpretations, combined with an analysis of six cases involving the application of the relevant regulation in three larger and three smaller or medium sized municipalities. By means of teleological interpretation, the authors demonstrate the ratio legis of the legislature in the statutory regulation of the state and local legal positions of inspectors, their powers, and the legal position of parties to these procedures. Findings: Inspections contributes to security in municipalities, if situations that pose a security risk are regulated properly and if it is effective. The effectiveness of inspections is normally considered partially, especially quantitative, which is not consistent with the complexity of administrative, political and social system. The effectiveness of inspection and higher security in municipalities therefore depend not only on inspections, but also on many other factors. The current development in this field in Slovenia shows the difficulties of introducing systemic changes at the national level, especially in the field of organization, and success at the municipal level in the form of the establishment of inter-municipal inspectorates and local police. Originality/Value: The article is a summary presentation that provides readers with an overview of the legal regulation of the institute of inspection in the Republic of Slovenia and its placement in the context of modernization and reform of Slovenian public administration. It highlights the strengths and weaknesses of current development and proposes solutions. By using selected municipal acts and the case law it presents the contribution of inspections to the security in the municipalities.

Medobčinsko sodelovanje je sodelovanje dveh ali več občin znotraj območja iste države pri izvajanju svojih nalog. S pomočjo sodelovanja občine rešujejo težave na področjih ekonomičnosti, uspešnosti, učinkovitosti in strokovnosti izvajanja nalog. V Sloveniji pravno podlago medobčinskega sodelovanja predstavljata Evropska listina lokalne samouprave (MELLS) in Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Ena od oblik medobčinskega sodelovanja je ustanovitev organa skupne občinske uprave. V Sloveniji je največ organov skupne občinske uprave ustanovljenih na področjih inšpekcijskega nadzora in redarstva. Diplomsko delo se osredotoča na naloge redarstva. Redarstvo v okviru svojega dela izvaja različne vrste ukrepov, med katerimi so posebnega pomena tisti, ki so namenjeni ozaveščanju prebivalcev o varnem in pravilnem udejstvovanju v okolju, v katerem živimo. Diplomsko delo kot študijo primera obravnava Medobčinski inšpektorat Kranj. Rezultati raziskave so pokazali, da redarji kljub pogostemu izvajanju preventivnih akcij z namenom zmanjšanja prekrškov izvedejo več represivnih kot preventivnih ukrepov. Inter-municipal cooperation is the cooperation of two or more municipalities within the territory of the same country in the performance of their tasks. Through cooperation, municipalities solve problems in the areas of economy, efficiency, effectiveness and professionalism in the execution of tasks. In Slovenia, the legal bases for inter-municipal cooperation are the European Charter of Local Self-Government (MELLS) and the Law on Local Self-Government (ZLS). One form of inter-municipal cooperation is the establishment of a joint municipal administration body. In Slovenia, most of the bodies of the joint municipal administration are established in the fields of inspection and warden services. The diploma thesis focuses on the municipal warden tasks. Within the framework of their work, the municipal warden carry out various types of measures, among which the most important are those aimed at raising the awareness of the population about safety in the environment in which we live. The diploma thesis is considered as a case study of the Inter-municipal Inspectorate of Kranj. The results of the survey showed that, despite the frequent implementation of preventive actions, municipal wardens carry out more repressive than preventive measures.

Medobčinsko sodelovanje je pogost pojav tako v Sloveniji kot po Evropi. Pojavlja se v različnih oblikah in obsegu ter na različnih področjih, predvsem zaradi finančnih in kadrovskih razlogov. Namen diplomskega dela je bil predstavitev in analiza medobčinskega sodelovanja občin Kobarid, Bovec in Tolmin s poudarkom na oblikah, razlogih in dejavnikih, ki vplivajo na sodelovanje. Občine namreč povezuje veliko zgodovinskih, kulturnih in družbeno-geografskih lastnosti, ki vplivajo na pester razvoj oblik medobčinskega sodelovanja. Za analizo oblik medobčinskega sodelovanja izbranih občin smo uporabili metodo študija primera, s katero smo analizirali področja sodelovanja izbranih občin. Uporabljena je bila tudi metoda intervjuja, ki smo opravili z direktorji občinskih uprav vseh treh občin, in s primerjavo odgovorov določili vse obstoječe oblike medobčinskega sodelovanja. Ugotavljali smo poglavitne razloge, prednosti in slabosti izbranih oblik. V okviru intervjuja je bilo raziskano splošno mnenje občin o vlogi države na tem področju kot tudi potencialne možnosti za razvoj novih oblik medobčinskega sodelovanja. Rezultati analize kažejo, da med občinami obstaja osem primerov medobčinskega sodelovanja, ki se v praksi pojavljajo v petih različnih oblikah. Te so večinoma formalne narave in se izvajajo na področju javnih služb. Občine z delovanjem države na tem področju niso zadovoljne, zato si želijo več pozornosti in upoštevanja konkretnih potreb. V prihodnosti si občine želijo dodatnega sodelovanja, zlasti na področju pravnih in prostorskih zadev, katerega bi rade vključile v obstoječo Skupno občinsko upravo. Izvajanje dodatne naloge v okviru Skupne občinske uprave bi v prihodnosti za občine pomenilo dodaten delež sofinanciranja in posledično večjo optimizacijo stroškov pri izvajanju nalog. Inter-municipal cooperation is frequent in Slovenia and Europe as well. Cooperation occurs in various forms and extent as well as in various fields, mainly due to financial and staffing issues. The aim of this thesis is to present and analyse inter-municipal cooperation between the municipalities of Kobarid, Bovec and Tolmin. The focus is put on the form, reasons and factors that affect the cooperation. The municipalities are connected by history, culture and other social and geographical features which affect the diverse development of inter-municipal cooperation. In the analysis of the inter-municipal cooperation in the selected municipalities, the case study method was used to analyse the fields of cooperation. We also conducted interviews with the directors of municipal administrations of all three municipalities, and by comparing their answers, we determined all the existing forms of inter-municipal cooperation. We also tried to determine the key reasons, advantages and disadvantages of the determined forms of inter-municipal cooperation. Furthermore, the interviews provided a general view of the municipalities about the role of the state in this field and the potential possibilities for the development of new forms of inter-municipal cooperation. The results show that between the municipalities, there are eight examples of inter-municipal cooperation in five different forms, which are mainly of formal nature and performed in the field of services of general interest. The municipalities are not satisfied with the role of the state and demand more attention and recognition in addressing their concrete needs. In the future, the municipalities hope for more cooperation in legal and spatial matters, which they would include into the existing Joint Municipal Administration. Performing additional tasks within the Joint Municipal Administration could mean more co-financing and consequently better optimization of costs in performing the tasks.

V Sloveniji imamo veliko število majhnih do srednjih velikih občin, ki se soočajo s težavami na področju kadrovskih in finančnih virov. Ena od rešitev za te težave je medobčinsko sodelovanje, ki poteka na različnih področjih in v različnih oblikah. Eno od teh področij so infrastrukturni in drugi projekti, kjer se z medobčinskim sodelovanjem poskuša povečati tudi upravljavska sposobnost občin. V diplomskem delu je v teoretičnem delu predstavljeno področje lokalne samouprave, upravljavske sposobnosti občin, medobčinskega sodelovanja in vodenja projektov, ki so glavna tema diplomskega dela. V empiričnem delu so s pomočjo statistične metode zbrani, obdelani in predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med direktorje občinskih uprav, ki sodijo v Jugovzhodno statistično regijo. Na tej podlagi smo preučili povezavo med medobčinskim sodelovanjem in upravljavsko sposobnostjo občin na področju razvoja in vodenja projektov. Na podlagi preučene literature in izvedene empirične raziskave lahko ugotovimo, da v Jugovzhodni statistični regiji prevladujejo majhne do srednje velike občine, ki menijo, da imajo premalo zaposlenih v občinski upravi, kar vpliva na nizko upravljavsko sposobnost občin, zato občine v primeru večjih infrastrukturnih projektov med seboj sodelujejo. Rezultati empirične raziskave so pokazali tudi, da nizka upravljavska sposobnost občin ne vpliva vedno na medobčinsko sodelovanje pri razvoju in vodenju projektov, saj se občine v veliki meri za medobčinsko sodelovanje odločijo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. In Slovenia, we have many small to middle-sized municipalities, which face personnel and financial problems. One of the solutions are infrastructure and other projects, where they use inter-municipal cooperation to increase managing ability of the municipalities. In the theoretical part, the diploma thesis presents local self-government, managing abilities of the municipalities, inter-municipal cooperation, and managing of the projects, which are the main topic of the diploma thesis. The empirical part has gathered, processed, and presented the results of the statistic method of a questionnaire, distributed to the municipalities' managers of the South-eastern statistic area. Based on the questionnaire, we have researched the connections between inter-municipal cooperation and managing ability of the municipalities for development and project management. Based on the researched literature and the executed empirical research, we can conclude that there are mostly small to middle-sized municipalities in the South-eastern statistic region. They think that they do not have enough employees in the municipality administration, which affects lower managing ability of the municipalities. Therefore, the municipalities cooperate in cases of bigger infrastructure projects. The results of the research have also shown that lower managing capacity of the municipalities does not always affect the inter-municipal cooperation of development and managing of the projects because municipalities decide for inter-municipal cooperation especially because of the lack of finances.

Magistrsko delo se ukvarja s problematiko povezovanja občin v Sloveniji. Trenutno imamo v Sloveniji 212 občin, ki se vsaka na svoj način ukvarjajo z uresničevanjem svojega namena, torej zagotavljanjem potrebnih dobrin svojim občanom. To lahko dosegajo tudi s povezovanjem in premagovanjem občinskih meja. S pomočjo teorije in praktične analize smo ugotavljali kakšno je bilo medobčinsko povezovanje Občine Medvode s šestimi sosednjimi občinami Mestno Občino Ljubljana, Mestno občino Kranj, Občino Škofja Loka, Občino Šenčur, Občino Vodice in Občino Dobrova – Polhov Gradec. S primerjalno analizo smo pregledali mandata 2010-2014 in 2014-2018, podrobno analizirali projekte in medobčinska povezovanja. Ugotovili smo, da je sodelovanja med občinami bistveno več v mandatu 2014-2018, kar dokazuje tudi število projektov in medobčinskih povezovanj. Povezovanja potekajo tako na formalni kot neformalni ravni. V preteklosti so imele Medvode tudi nekaj negativnih izkušenj pri povezovanju za izgradnjo čistilne naprave. Največ projektov si Občina Medvode zastavlja skupaj z Občino Škofja Loka, z MOL-om se podajajo v najdražji komunalni projekt, uspešno pa sodelujejo tudi z ostalimi sosednjimi občinami. The master's thesis deals with the problem of connecting municipalities in Slovenia. At present, there are 212 municipalities in Slovenia, each in its own way engaged in the realization of its purpose, they are providing the necessary goods to its citizens. They can also do this by connecting and overcoming municipal borders. With the help of theory and practical analysis, we determined how the intermunicipal connection of the Municipality of Medvode with six neighboring municipalities was City Municipality of Ljubljana, Municipality of Kranj, Municipality of Škofja Loka, Šenčur Municipality, Vodice Municipality and Municipality Dobrova - Polhov Gradec. The comparative analysis examined the mandates 2010-2014 and 2014-2018, analyzed projects and inter-municipal links in detail. We found that cooperation between municipalities is significantly longer in the 2014-2018 term, as evidenced by the number of projects and inter-municipal links. The connections take place both at formal and informal level. In the past, Medvode also had some negative experiences in connection with the construction of a treatment plant. The Municipality of Medvode, together with the Municipality of Škofja Loka, has most of the projects, with MOL they are presented in the most expensive communal project, and successfully cooperate with other neighboring municipalities.

Slovenija ima kljub svoji majhnosti kar veliko število občin in velika večina je majhnih do srednje velikih občin. Prav pri njih je izvedba velikih projektov težko izvedljiva brez dodatnih financiranj. Občine v Sloveniji so v letu 1993 dobile možnost uvedbe skupne občinske uprave in tako so pridobile dodaten vir financiranja, saj si sodelujoče občine med seboj razdelijo delež financiranja. Po zadnjih podatkih se je število skupnih občinskih uprav od začetka ustanavljanja močno povečalo, kar kaže, da so občine zadovoljne z delovanjem. Vsako medobčinsko povezovanje ima tako prednosti kot slabosti, ključnega pomena pa je, da se občine med seboj usklajujejo in upoštevajo interese vseh sodelujočih. Prav tako je v občini pomembno ustanavljanje javnih podjetij za izvajanje nalog, ki so v javnem interesu in ki zadovoljujejo potrebe ljudi v lokalnih skupnosti ter tako povečujejo kakovost življenja. Namen diplomskega dela je raziskati, kako občine sodelujejo med seboj, kakšni so vzroki za skupno sodelovanje ter kakšne so prednosti in slabosti pri povezovanju. Poleg tega je namen tudi predstaviti in raziskati primera iz prakse, in sicer medobčinsko sodelovanje ter izvajanje javnih služb v občini. Ugotovljene so bile prednosti in slabosti povezovanj. Za izdelavo teoretičnega dela sta uporabljeni metoda deskripcije – opisani so pojmi, definicije in delovanja na področju lokalnih skupnosti – ter metoda kompilacije. V empiričnem delu je za pridobitev podatkov analize konkretnih primerov medobčinskega sodelovanja uporabljen intervju, za primerjanje rezultatov pa komparativna metoda. Rezultati kažejo, da je medobčinsko sodelovanje pomembno za občine, saj prinaša več prednosti kot slabosti, občine pa se na ta način izpopolnjujejo in napredujejo v razvoju. Despite its small size, Slovenia has a large number of municipalities and the vast majority of small and medium-sized municipalities. It is precisely in these cases that the implementation of large projects is difficult to implement without some additional funding. In 1993, the municipalities in Slovenia were given the opportunity to introduce a joint municipal administration, thus obtaining an additional source of funding, as the participating municipalities divided the share of financing. According to the latest data, the number of joint municipal administrations has increased significantly since the beginning of the establishment, which shows that the municipalities are satisfied with the operation. Each inter-municipal network has both advantages and disadvantages, and it is crucial that municipalities coordinate with each other and take into account the interests of all participants. It is also important in the municipality to set up public companies to carry out tasks that are in the public interest and meet the needs of people in local communities, thus increasing the quality of life. The purpose of the thesis was to learn how municipalities cooperate with each other, what the reasons for cooperation are and what are the advantages and disadvantages of cooperation. The aim was also to present and examine two examples from the local environment, i.e. one example of intermunicipal cooperation and one example of implementing public services in a municipality. The thesis presents the advantages and disadvantages of these types of cooperation. A description method was used to create the theoretical part of the thesis, where terms, definitions and operations in the field of local communities are described, while the method of compilation was used for the statements, extracts and quotations of other authors. In the empirical part, an interview was used to obtain the analysis of concrete examples of inter-municipal cooperation, and to compare the results with a comparative method. The results show that inter-municipal cooperation is important for municipalities, as it brings more advantages than weaknesses. In this way, municipalities are improving and progressing in development.

V Sloveniji kot majhni državi imamo razmeroma veliko število občin, med katerimi jih je veliko majhnih in finančno nesamostojnih. Tovrstne občine težje financirajo in uresničujejo večje projekte, zato na tem mestu nastopi sodelovanje med njimi, kar je v diplomskem delu tudi podrobneje predstavljeno. Pozornost je namenjena povezovanju oziroma sodelovanju občin, pri čemer je poudarek na prednostih in pomanjkljivostih le-tega. Še posebej je izpostavljen ekonomski vidik prednosti sodelovanja, in sicer doseganja ekonomij obsega, zniževanje stroškov izvajanja storitev in povečanje učinkovitosti izvajanja storitev. Vse skupaj je predstavljeno tudi na konkretnem primeru povezovanja treh goriških občin v primorski regiji, in sicer Občine Miren -Kostanjevica,Občine Šempeter - Vrtojba in Mestne občine Nova Gorica. Primer se nanaša na projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Soče, s katerim so zgradili čistilno napravo ob Vrtojbici (Nova Gorica). Namen diplomskega dela je seznaniti občine o potencialnih prednostih in pomanjkljivostih sodelovanja in povezovanja med občinami ter le-to prikazati na konkretnem primeru. Na podlagi rezultatov analize se bodo lahko predvsem manjše občine lažje odločile za tovrstne oblike sodelovanja. Rezultati kažejo, da medobčinsko sodelovanje pozitivno vpliva na delovanje oziroma realizacijo projektov v manjših občinah ter da povečuje učinkovitost zagotavljanja lokalnih javnih služb. Za pridobitev rezultatov so uporabljene različne raziskovalne metode. V teoretičnem delu je uporabljena analiza sekundarnih virov, v analitičnem delu pa je uporabljena študija primera izbranega medobčinskega sodelovanja, pri čemer je uporabljen tudi intervju. In Slovenia as a small country, we have a relatively large number of municipalities, among which there are many small and financially of adjective. These municipalities are more difficult to fund and pursue larger projects, so -on this site- here? occurs the cooperation between them, which is in the diploma work also presented. Attention is given to the integration or cooperation of the municipalities, with emphasis on the strengths and weaknesses of this. In particular, it is exposed to the economic aspect the benefits of cooperation, namely the achievement of economies of scale, lowering costs of service delivery and to increase the efficiency of service delivery. I will present everything also in the specific case of integration of the three goriških municipalities in the coastal region: the Municipalities of Miren - Kostanjevica, Municipality of Šempeter - Vrtojba and the Municipality of Nova Gorica. The example refers to the project of Drainage and treatment of wastewater in the Soča river basin, with which they built the water treatment plant at the Vrtojbici (Nova Gorica). The purpose of the thesis is to inform municipalities on the potential strengths and weaknesses of the cooperation and integration between municipalities and is shown show in a concrete case. On the basis of the results of the analysis will be primarily the smaller municipalities easier to decide for these forms of cooperation. The results show that the inter-municipality cooperation has a positive impact on the performance or the realisation of projects in smaller municipalities, and that increases the efficiency of the provision of local public services. For obtaining the results are used different methods of research. In the theoretical part, it is used the analysis of secondary sources, in the analytical part, it is used a case study of the selected inter-municipal cooperation, where it is also used to interview.

Občine, predvsem manjše, se v današnjem času vse pogosteje poslužujejo medobčinskega sodelovanja zaradi vse več nalog in pristojnosti, ki jih na lokalne samouprave prenaša država. S tem racionalizirajo stroške, pridobijo večjo strokovnost in učinkovitost ter posledično uresničujejo ekonomije obsega. Občinske uprave se najpogosteje povezujejo na področju redarstva in inšpekcijskega nadzora, v manjšem obsegu pa še v drugih nalogah. Diplomsko delo ugotavlja smisel povezovanja med občinami, pozornost pa je namenjena analizi medobčinskega sodelovanja v občini Grosuplje, in sicer Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Grosuplje, Ig in Škofljica ter Medobčinskemu razvojnemu centru občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje. Diplomsko delo v empiričnem delu ugotavlja namen in smisel nastanka obeh skupnih uprav ter pomen, prednosti in slabosti, ki jih skupni občinski upravi prinašata. Uporabljena je bila metoda študije domače in tuje literature ter internetnih in drugih virov, podlaga za raziskovalno delo pa so bili intervjuji, izvedeni z vodjami skupnih občinskih uprav. Na podlagi obeh potrjenih hipotez je bilo skozi diplomsko delo ugotovljeno, da se skupne občinske uprave ustanovijo predvsem zaradi racionalizacije stroškov in zagotavljanja večje strokovnosti izvajanja storitev. In the present time, small municipalities increasingly employ inter-municipal cooperation as a common alternative due to the increasing number of tasks and responsibilities that the country places on local governments. Doing so, they justify expenses, gain greater expertise and efficiency, and consequently, provide economies of scale. Municipal corporations collaborate most commonly in the fields of security and inspection surveillance, and to a lesser extent in other tasks. The thesis presents the sense of integration among municipalities, where special attention is devoted to the analysis of the inter-municipal cooperation in the Municipality of Grosuplje, more precisely, among Inter-municipal Inspectorate and Constabulary of the Municipalities of Grosuplje, Ig, and Škofljica, and Inter-municipal Development Center of the Municipalities of Grosuplje, Ivančna Gorica and Trebnje. In the empirical part, the thesis presents the purpose and meaning of the formation of the joint corporations and the importance, advantages and disadvantages of the inter-municipal corporations. The literature that was used, was Slovenian and foreign. The study method also includes internet and other sources. The bases for research work were interviews conducted with the leaders of Inter-municipal corporations. On the basis of both confirmed hypotheses, it was found that inter – Municipal corporations are established primarily due to the rationalization of costs and the provision of greater professionalism in the provision of services.

The financial crisis has once again brought up the question of the "perfect size" of local governments and revealed a new dimension of the eternal question of financing self-governing local communities. The paper presents a comparative overview of efforts to determine the "perfect size" of municipalities and recent reforms in different countries aimed at enabling municipalities to ensure both local-level democracy and identity, and economic efficiency in the delivery of public services. One of the most popular ways for achieving this goal is to promote various forms of inter-municipal cooperation. Some forms of inter-municipal cooperation already exist in Slovenia a considerable breakthrough in this regard occurred in 2007, but such an approach would have been possible much earlier. Analyses show that this change is due to changes in the rules regarding co-financing. Despite the fact that neither literature nor politics in Slovenia sees inter-municipal cooperation as an alternative to merging municipalities, experiences show that practice will proceed in this direction.

V Sloveniji so po osamosvojitvi nastale številne občine, ki so majhne, posledično so kadrovsko prešibke, kar povzroča številne težave pri kakovostnem in racionalnem zagotavljanju javnih potreb. Majhnost občin sicer sama po sebi ne predstavlja težav, saj so v nekaterih evropskih državah te še manjše. Zaskrbljujoče je dejstvo, da v Sloveniji ni organizirane vmesne ravni lokalne samouprave. Prav slednje onemogoča kakovostno in racionalno zagotavljanje javnih dobrin in storitev, čeprav so potrebe občanov vedno večje, tako v smislu obsega zagotavljanja le-teh, kakor tudi v njihovi kakovosti. Glede na navedeno in na dejstvo, da je bil poskus uvedbe vmesne stopnje med državo in občinam ali združitve občin v Sloveniji že večkrat neuspešen, je potrebno dati medobčinskem sodelovanju večji pomen, tako v normativnem, kakor tudi v izvedbenem smislu. Do medobčinskega sodelovanja prihaja v številnih državah Evropske unije oz. Sveta Evrope, in se kot takšno udejanja kot odgovor na gospodarsko krizo, ki je zajela tako gospodarstvo kakor tudi javni sektor. Oblike takšnega sodelovanja so različne, v Evropi obstajajo različni modeli takšnega sodelovanja, večinoma ima medobčinsko sodelovanje že dolgo zgodovino. V Republiki Sloveniji do medobčinskega sodelovanja še ne prihaja v zadostni meri, kljub gospodarski krizi, ki vpliva vsekakor na prihodkovno stran lokalnih proračunov in kljub številnim potrebam občanov. Sploh je presenetljivo dejstvo, da do sodelovanja ne prihaja na področju športa, glede na vse njegove pozitivne učinke tako za državo kakor tudi za občine, čeprav lahko občine na tem področju sodelujejo na različne načine, tako v institucionalizirani obliki, kakor tudi pogodbeno ali celo neformalno. After the independence in 1991, Slovenian local government was reformed. The result of reformed local government system is a large number of local municipalities. These local municipalities are at the moment too small to handle all the powers by the law. There is a lack of professional staff and therefore public needs are not dealt professionally and rationally. The size of local municipalities is not the main problem. In some countries of EU local municipalities are even smaller. The main problem of local government system in Slovenia is absence of level between local municipalities and state government. On the basis of that there is no possibility to manage public needs professionally and rationally. There were several attempts to provide the level between local municipality and state government, but those attempts failed. Because several attempts failed, inter-municipal cooperation can replace absence of such level. In some countries of EU inter-municipal cooperation has a long history, but in other countries local municipalities cooperate because of economic crisis. There are several models of such cooperation in EU countries. Inter-municipal cooperation is not provided sufficiently in Slovenia despite the economic crisis and increased public needs. The lack of such cooperation has also consequences on local budgets. The sport has many positive affects for state and local governments. Surprisingly there is no inter-municipal cooperation on the field of sport, despite several statutory possibilities.

Lokalna skupnost je temelj lokalne demokracije in odgovornosti za zagotavljanje javnih storitev. Pojem lokalne skupnosti je reziduum za občino, ki se v vseh državah Evrope pojavlja kot temeljna enota lokalne samouprave. Vprašanje optimalne velikosti občine in reorganizacije lokalne samouprave je pereče že kar nekaj časa in izpostavlja problem stroškovne zahtevnosti in razdrobljenega izvajanja občinskih nalog. S tem problemom se vse od leta 1994, ko so se ustanavljale nove občine, srečuje tudi Slovenija. Zaenkrat v Sloveniji ni prepoznati propulzivnih signalov za reorganizacijo lokalne samouprave, jasno pa je, da bo ta prej kot slej nujno potrebna. Opisani razvojni izzivi, ki se pojavljajo na državni ravni in ravni lokalne skupnosti, z namenom bolj ekonomičnega in učinkovitega zagotavljanja občinskih nalog napotujejo na medobčinsko povezovanje. Medobčinsko sodelovanje zagotavlja operativno sposobnost in uspešnost pri zagotavljanju lokalnih javnih služb, hkrati pa občinam omogoča lažje in hitrejše doseganje skupnih ciljev ter reševaje podobnih težav. V številnih evropskih državah medobčinsko sodelovanje predstavlja temeljno orodje za doseganje učinkovitosti in za izboljšano izvajanje gospodarskih lokalnih javnih služb. Interesna zveza občin, kot ena izmed oblik medobčinskega sodelovanja, je institut odgovornega in trajnostnega zagotavljanja nalog, ki so glede na zakonsko ureditev dolžnost občin. Zgolj pogodbeno sodelovanje in združevanje sredstev ni vedno zadostno, zato je interesno povezovanje občin razvojna nujnost. Interesna zveza občin je namenjena izvajanju regulatornih nalog in investicijskih programov. V Sloveniji se je oblikovanje interesnih zvez občin ustavilo pri predlogih, realizacija tega instituta še ni bila dosežena. Glavna ovira pri uresničitvi interesnih zvez v praksi je strah pred prenosom pristojnosti in izgubo lokalne identitete. Local community is the cornerstone of the local democracy and of the responsibility for public service delivery. The concept of local community is a residue of the municipality and is a basic unit of local self-government in all European countries. The question of the optimal size and reorganization of local self-government has been a persistent problem for some considerable time, and underlines the problems of cost-effectiveness and fragmentation in the implementation of municipality’s duties. Since the foundation of new municipalities in 1994, Slovenia is facing these problems as well. There have not yet been any propulsive signals for reorganization of local self-government however, it is evident that it will eventually be required. The developmental challenges emerging at the state level and at the level of local community refer to inter-municipal cooperation in order to enable more economic and efficient implementation of municipality’s tasks. Inter-municipal cooperation provides operational capability and efficiency in the delivery of local public services moreover, it enables easier and faster achievement of common objectives and solving similar problems. In many European countries, inter-municipal cooperation is the key tool for efficient and improved provision of the local public services. Interest association of municipalities, one of the forms of inter-municipal cooperation, is an institution for responsible and sustainable implementation of tasks that are a part of municipality’s legal obligations. Only contractually related cooperation and pooling of resources are not always sufficient measures therefore, the interest association of municipalities is a developmental necessity. Its aim is to implement regulatory measures and investment programs. In Slovenia, only proposals to create the interest association of municipalities have been discussed the realisation has not yet been achieved. The main obstacles in establishing the institution of interest associations in practice are the fear of transfer of competence and the loss of local identity.

Upravni sistem na lokalni ravni se sooča z raznimi problemi. Nepovezanost sistema upravnih enot in razpršenost občin vodi do prevelikih stroškov. Poleg finančnih težav se izpostavlja tudi neučinkovitost opravljanja nalog. Spremembe so tako postale nujne. Skupne občinske uprave so se pokazale kot dobra rešitev. Poleg dviga stroškovne učinkovitosti se lahko poudari večja kakovost opravljanja nalog. Medobčinsko sodelovanje se bo razvijalo še naprej in obeta se preraščanje skupnih občinskih uprav v interesne zveze občin. Pričakuje se, da bodo interesne zveze na medobčinski ravni združile opravljanje državnih in občinskih nalog. To prinaša ukinitev dvotirnega upravnega sistema, ki v Sloveniji velja že več kot dvajset let. Poslej se bodo določene državne in občinske pristojnosti opravljale skupno. Spremembe se obetajo tudi na področju državne uprave. Upravne enote se bodo prenovile in uvedli se bodo upravni okraji. V okrajih se bodo združile storitve različnih organov(centra za socialno delo, geodetske uprave). Oblikovali se bodo upravni centri in nekatere naloge bo možno opraviti le še na sedežu okraja. Na področju lokalne samouprave se med drugim obeta vzpostavljanje mehanizmov za bodoče združevanje občin. Kot alternativa združevanju se pojavlja medobčinsko sodelovanje. V diplomskem delu sem predstavil problematiko lokalne uprave, način reševanja teh problemov in posledico. Posledica združevanja in skupnega opravljanja nalog je centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni. Administrative systems are facing various problems on a local level. Civic Centres are not connected and the municipalities are too widely spread, which is why the costs are too high. In addition to financial difficulties, there is also the problem of inefficient performance of duties. Changes are therefore necessary. Joint Municipal Administration bodies have shown to be a good solution: in addition to cost-effectiveness, the duties are carried out more efficiently. The municipalities will be co-operating even more and the Joint Municipal Administration bodies will grow into Associations of Municipalities on the basis of common interests. It is expected that the Associations, based on common interests on an inter-municipal level, will merge the execution of both government and municipal duties. This will bring the cessation of the two-tier administrative system that was applied twenty years ago. Henceforth, certain government and municipal competences will be carried out jointly. There will be changes in State Administration too. The Civic Centres are due to be up-graded and we will have newly formed Administrative Districts. In these districts there will be a joining of services of various agencies (Social Services Department, the Mapping Agency). There will be newly formed Administrative Centres and some duties will be carried out only at the County Head Offices. In the field of local governing, the steps for the future joining of municipalities are to be made. As an alternative to joining, inter-municipal cooperation is occurring. In my thesis, I have presented the problems of local government, the ways that the problems are solved and their consequence. The consequence of joining and joint duty performance is the centralisation of systems on local levels.

Kar nekaj desetletij 20. stoletja so posamezna velemesta in mesta razumeli kot sestavne elemente državnih in meddržavnih naselbinskih sistemov. Mnogo let je teorija centralnih krajev in hierarhije centralnih krajev, ki jo je prvotno razvil Christaller, dopolnil pa Loesch, odločilno vplivala na prostorske raziskave in regionalne razvojne politike z usmerjevalnimi načeli urbanizacije in razvoja naselbinskih vzorcev. Toda čedalje bolj nedvoumno postaja, da načrtovani učinki koncepta, tj. uravnavanje intra- in interregionalnih razlik, niso bili doseženi. Še več, intraregionalno tekmovanje med sosednjimi občinami, pa tudi sodobni življenjski slogi in bivanjske izbire so povzročili nastanek novih naselbinskih struktur razpršenih prostorskih vzorcev in močnih funkcionalnih povezav. Prav tako je nedvoumno, da urbano omreženje ni preprosta naloga in da nosi v sebi številne težave.

The article deals with problems of intermunicipal cooperation, especially in the field of physical planning and land management, since the majority of urbanised areas and functional connections between new communes exceed the administrative boundaries of particular territorial units. Possibilities of cooperation are shown, aspects which should be respected when deciding upon cooperation, criteria for including peripheral communes into the municipal region and goals of improving intermunicipial cooperation. In the conclusion, the intermunicipial union is discussed, especially its tasks, criteria for shaping the union and the timing of accession. V prispevku je obravnavana problematika medobčinskega sodelovanja, predvsem na področju urejanja prostora, ker obsežna urbanizirana področja in funkcijske povezave sedanjih občin presegajo administrativne meje posameznih teritorialnih enot. Prikazane so možnosti sodelovanja, vidiki, ki jih je potrebno upoštevati, kadar se odločamo za obliko medsebojnega povezovanja, merila za vključevanje okoliških občin v mestno regijo in cilji izboljšanja medobčinskega sodelovanja. Prispevek zaključuje razmišljanja o medobčinski zvezi, in sicer bistvenih nalogah zveze, kriterijih za oblikovanje zveze in terminih pristopanja v zvezo.