Search

Arterial hypertension and type 2 diabetes are significant contributors to global non-communicable disease-related mortality. Integrated care, centred on person-centred principles, aims to enhance healthcare quality and access, especially for vulnerable populations. This study investigates integrated care for these diseases in Slovenia, providing a comprehensive analysis of facilitators and barriers influencing scalability.

Dihalna pot pri otrocih se pomembno razlikuje od dihalne poti pri odraslih. Obstajajo anatomske in fiziološke posebnosti, na katere moramo biti posebej pozorni. Na prvem mestu sta dobra anamneza in klinični pregled, s katerima lahko predvidimo možno težko predihavanje z masko ali težave pri intubiranju. Obstajajo številni dejavniki, s pomočjo katerih lahko napovemo možnost težke intubacije, žal pa niso vsi vedno zanesljivi. Za vzpostavitev dihalne poti uporabljamo različne pripomočke, med katerimi ima vsak svoje mesto, svoje pozitivne in svoje negativne lastnosti. Endotrahelni tubus pa je edini pripomoček, ki varuje pred aspiriranjem. Ob težki intubaciji so nam v pomoč algoritmi za hitro in učinkovito reševanje težav. Pri otrocih lahko zaradi večje odzivnosti zgornjih dihal pride do laringospazma, kar je urgentno stanje in lahko hitro vodi v dihalni in celo srčni zastoj.

Uvod: Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus-2 je s svojo intenzivnostjo močno vplival na razmere in delo v enotah intenzivne terapije. Pri vse več intubiranih pacientih z akutnim respiratornim distresnim sindromom se je pokazala potreba po pronaciji (obrat na trebuh). Namen raziskave je bil preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji (obrat na hrbet) pacienta ter ugotoviti najpogostejše zaplete, ki se ob tem lahko pojavijo. Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Sage in ScienceDirect ter Google Scholar. Vključene so bile raziskave od januarja 2020 do decembra 2021. Izvedena je bila vsebinska analiza raziskav. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 993 člankov. Dodanih je bilo še deset člankov, najdenih s prostoročnim iskanjem v Google Scholar. Izmed 1.003 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih osem člankov. Izpostavljena so bila tri glavna vsebinska področja: (1) vloga izvajalcev zdravstvene nege pred pronacijo intubiranega pacienta; (2) vloga izvajalcev zdravstvene nege med pronacijo intubiranega pacienta in (3) vloga izvajalcev zdravstvene nege pri supinaciji intubiranega pacienta. Diskusija in zaključek: Pronacija in supinacija intubiranega pacienta predstavljata velik izziv za celoten zdravstveni tim, ki je v času epidemije okrnjen tako številčno kot tudi glede na stopnjo usposobljenosti. Izvajalec zdravstvene nege mora ob teh intervencijah zagotoviti hemodinamsko stabilnost, pravilno pozicioniranje pacienta, preprečiti ekstubacijo in izpade različnih katetrov, zaščititi kožo in vseskozi izvajati potrebne aktivnosti zdravstvene nege.

V članku so na primeru občine Bistra prikazani vzroki in sodobni suburbanizacijski procesi v zagrebškem obmestju. Posebno težišče je dano proučevanju priseljevanja kot izrazitemu procesu demografske suburbanizacije Zagreba ter interakciji med Bistro in Zagrebom/Zaprešičem v funkciji dela, oskrbe in zadovoljevanja kulturnih potreb prebivalcev Bistre.

V funkcijski zgradi Ljubljane so v ospredju oskrbne dejavnosti, ki oblikujejo svojo novo mestno omrežje. Posebna pozornost velja štirim velikim oskrbnim središčem in soodvisnosti njihovega razvoja s trgovsko funkcijo v mestnem središču. To so potrdili tudi rezultati ankete, ki so izpostavili tudi vzroke takšnim razvojnim procesom. Ti so v korist velikih nakupovalnih središč v Šiški, Mostah, na Rakovniku in Viču.

V času in prostoru, ki narekujeta spremembe, sta zdravstvena in socialna obravnava ključni za celostno obravnavo posameznikov in skupin. Staranje populacije in omejevanje sredstev za zdravstveno, pa tudi socialno varstvo tako zdravih kot bolnih narekuje pri vzdrževanju kakovostnega življenjskega sloga populacije potrebo po racionalnih pristopih. V prispevku je obravnavana skrb (angl. care) kot bistvo zdravstvene nege, zaznavanje in doživljanje človeka kot celote, ob upoštevanju izbire lastnega življenjskega sloga, etičnih vrednot in dobre prakse, ki jo kot del skrbi, poleg zdravstvene nege, predstavljajo tudi oskrba in njuni nosilci/izvajalci, to so medicinske sestre, zdravstveni tehniki, babice in bolničarji. Nakazana je pobuda za združevanje zdravstvene in socialne (o)skrb(e, i), da bosta ob enem človeku ali skupini delovali usklajeno in za iste cilje – zadovoljnega posameznika, družino ali skupnost.