Search

Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in Soči iz Furlanske nižine oz. iz zaledja severnega Jadrana v alpski visokogorski svet. O stalni poselitvi na začetku železne dobe pričajo predvsem grobišča, medtem ko je v naseljih zaradi skromne raziskanosti starejše obdobje (8.–6. st. pr. n. št.) slabše prepoznavno. Grobovi iz starejših faz kažejo na manjše lokalne skupnosti, grobni pridatki pa ne izražajo večjih družbenih razlik. Družbeno razslojevanje je zaznavno v mlajših fazah (6. do 4. st. pr. n. št.), ko se ob prevladujočem pokopu sežganih ostankov v preprosto grobno jamo, pokrito s kamnito ploščo, poja- vijo tudi maloštevilni žarni grobovi v obliki kamnite skrinje in z bogatejšimi pridatki. V mlajšem obdobju je naselje na Mostu na Soči doseglo največji obseg in se razvilo v glavno regionalno središče z zgodnjeurbanimi značilnostmi. V 6. in 5. st. pr. n. št. je opazna tudi ekspanzija te skupnosti, zrasla so nova manjša naselja. Večinoma so bila deloma utrjena, v neutrjenih bi lahko videli naselja drugega ranga. V 4. st. pr. n. št. so sledili pretresi in spremembe, ki so privedli do dezintegracije skupnosti. Prebivalstvo se je iz starih aglomeracij umaknilo v stranske doline in bolj hribovite predele, v grobnih in daritvenih obredjih pa je v znatnejši meri prisotno orožje.

Članek obravnava poselitev jugovzhodne Slovenije v starejši železni dobi. Ker je bila problematika že predstavljena v samostojni publikaciji, smo v pričujoči razpravi na kratko povzeli znane ugotovitve in jih soočili z novimi podatki. Na ta način je bilo mogoče preveriti uporabnost metod in napovednih modelov, uporabljenih pred poldrugim desetletjem. The available evidence on the settlement of south-eastern Slovenia in the Early Iron Age was comprehensively discussed in a book published more than a decade ago. This contribution re-examines the topic in light of new discoveries and also with the aim of assessing the reliability of the methods and predictive modelling used in the past.

Razmislek o problematiki prenove stanovanjskega sklada v Sloveniji dobiva z analizo razvojnih perspektiv, ki jih ponujajo tendence nadregionalnih materialno- in nematerialno-komunikacijskih sistemov, zelo dinamično dimenzijo. Polarnost prostora tradicionalne, avtentične identitete in prostora mnogotere, hitro spreminjajoče se različice se začne dotikati meja svojih razsežnosti, in pozove k ponovnemu iskanju ravnovesja. Podobno velja za polarni koncept središč in perifernih območij, ki jih napajajo, ne glede na obravnavano prostorsko merilo. Naš prispevek je torej namenjen iskanju dinamičnega ravnovesja med neizbežnimi globalizacijskimi procesi in preživetjem lokalnega prostora. Dinamično ravnovesje je mogoče vzpostavljati le z zavestnim uravnavanjem skrajnih tendenc, z upoštevanjem mnogoterih, ne izključno ekonomskih ali okoljevarstvenih dimenzij »trajnosti«, temveč tudi širše kulturnih, in to v vseh merilih prostorskih razsežnosti. Primerjava rezultatov dveh ciljnih nacionalnih razvojno-raziskovalnih programov kaže, da je pred slovensko prostorsko politiko odgovorna naloga: uravnovesiti razvojne tendence ne le na državni in regionalni ravni, temveč tudi na subregionalni ter predvsem na lokalni.